CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069746
ZIZ člen 15, 53, 58, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 48. DZ člen 4, 67, 303. ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1, 60, 60/1, 60/2.
začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - nedenarna terjatev - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - ločeno življenje - obstoj utemeljenega razloga - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pridobivanje skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - pravni standard
Sporno pravno razmerje med upnico in dolžnikom je nastalo že pred uveljavitvijo (15. 4. 2017) oziroma začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), zato se zanj uporabljajo še določbe prej veljavnega ZZZDR in ne DZ, na katerega se je v izpodbijanem sklepu oprlo sodišče prve stopnje.
Zunajzakonska skupnost je (tudi) glede premoženjskih pravnih posledic za zunajzakonska partnerja izenačena z zakonsko zvezo. Navedeno skladno z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR pomeni, da je skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev tisto premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in sicer z delom. Zakonska pogoja za opredelitev določene stvari ali premoženjske pravice kot skupno premoženje sta torej dva: – da je bila stvar ali pravica pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in – da sta jo zunajzakonska partnerja pridobila z delom.
Pravni standard zunajzakonske skupnosti, ima več različnih opredelilnih elementov. Zelo pomemben oziroma načeloma celo njen nujni pogoj je skupno bivanje partnerjev. Vendar to ne velja absolutno, izjema so primeri, ko obstajajo opravičljivi, objektivni razlogi za ločeno življenje. Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je namreč treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov partnerja ne živita skupaj, ima pa njuna skupnost druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zavezi (lahko) izpolnjeni. Za zunajzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata ter sta intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti. Odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
predlog za izdajo začasne odredbe - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neporavnane obveznosti - odklop - splošni pogoji - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - standard verjetnosti - odločitev o glavni stvari
Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na verjetnosti in upošteva doslej zbrano procesno gradivo v spisu, kar za začasno odredbo zadošča. Sodišče namreč izda začasno odredbo, če je razlogov za obstoj terjatve več, kot tistih proti. S tem še ni prejudicirana odločitev o glavni stvari.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - konkretizacija trditev - domneva priznanja dejstev - neizkazanost pogoja
Dogovarjanje o obremenitvi nepremičnin z zastavno pravico ob dejstvu, da prva nasprotnica zavarovanja nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sporno terjatev, bi v določenih okoliščinah lahko predstavljalo subjektivno nevarnost za bodočo uveljavitev sporne denarne terjatve. Vendar pa predlagateljica takšnih okoliščin ni zatrjevala. Zgolj dejstvo, da bo nasprotnica (morda) nepremičnine obremenila, še ne pomeni, da predlagateljica ne bo mogla priti do poplačila svoje terjatve. Poleg tega so v konkretni zadevi ugotovljene tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, in sicer, da se je nasprotnica s posojilodajalcem dogovarjala za odkup oziroma za posojilo ravno za poplačilo v tem sporu obravnavane terjatve in da je dolg delno že poravnala.
izrek denarne kazni - namen denarne kazni - ponovna določitev denarne kazni - začasna odredba v družinskih sporih - kršitev začasne odredbe - izvajanje stikov - kršitev odločbe o stikih - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - izvršitev sodne odločbe - nenadomestna izpolnitev - kršitev načela ne bis in idem
Nasprotna udeleženka je kršila začasno odredbo. Taki razlogi bi lahko podpirali sklep o izterjavi denarne kazni, ne morejo pa utemeljevati sklepa o izreku denarne kazni. Ta je bila že izrečena v sklepu z dne 8. 4. 2022. Ponovna odločitev o izreku denarne kazni je v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070921
SPZ člen 212. ZIZ člen 272. ZPP člen 365, 365-3.
vznemirjanje stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
S tožbenim zahtevkom je bila zahtevana opustitev vsakršnega ravnanja, ki pomeni vznemirjanje stvarne služnosti vožnje in hoje. Dejstvo, da je bila v nadaljevanju tožbenega petita zahtevana zlasti opustitev parkiranja na poti, ne pomeni, da začasna odredba na odstranitev železnega kontejnerja, postavljenega na tej isti poti, ni v zvezi s tožbenim zahtevkom.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00070624
ZDSS-1 člen 70, 70/1. ZIZ člen 270, 270/1. ZUP člen 7.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo
Dolžnost stranke je, da ob podaji predloga sodišču skrbno zbere vse informacije oziroma podatke o pravno relevantnih dejstvih in dokazila. Vendar je pravilno pritožbeno zatrjevanje, da tožnica v drugem predlogu za izdajo začasne odredbe ni zgolj dopolnila pomanjkljive podlage iz prvega predloga za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070933
SPZ člen 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nekonkretizirane trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov
Trditveno in dokazno breme je na predlagatelju začasne odredbe in ne na sodišču. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno navesti relevantna dejstva, celo splošno znana, če so slednja pravno relevantna za substanciranje zahtevka. Že v predlogu mora ponuditi po eni strani konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi, na drugi strani pa dokaze zanjo. Sodišče brez ustrezne trditvene podlage ne sme samo ugotavljati nezatrjevanih dejstev. Zgolj pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode ne utemeljujejo predlagane začasne odredbe. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena stranke manjkajočih kontretiziranih trditev ne morejo nadomestiti niti ponujeni dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069614
ZIZ člen 53, 55, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. OZ člen 134, 134/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 15, 15/3, 15/5, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nedenarna terjatev - poseg v osebnostne pravice po tisku - pravica do zasebnega in družinskega življenja - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - javni interes - legitimen cilj - kontekst objave - relativna javna oseba - dobra vera
Ugovorni postopek je namenjen zagotovitvi kontradiktornosti postopka v smislu soočenja stališč obeh strank in v tem okviru kritični ponovni presoji pravilnosti izdanega sklepa o zavarovanju, ki ga sodišče zaradi spoštovanja načela hitrosti postopka in zaradi elementa presenečenja prvotno izda zgolj na podlagi navedb upnika.
Upnica je izdajo regulacijske začasne odredbe predlagala v zavarovanje svoje nedenarne terjatve iz naslova prepovedi poseganja v osebnostne pravice oziroma v pravico do nedotakljivosti človekove osebnosti ter osebnega in družinskega življenja.
Pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic ni neomejena in je poseg dopusten, kadar so podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki so v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu.
Upnica se v spornem prispevku omenja le postransko, kot nepremičninska posrednica in zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine (in ne kot zunajzakonska partnerka D. D. in kot stanovalka objavljene nepremičnine), medtem ko se ob presoji konteksta celotne objave izkaže, da je fokus objave na D. D. Slednji je s svojim nastopanjem v javnosti pridobil status relativne javne osebe, ki je z izpostavljanjem v politično naravnanih temah in s prošnjami za donacije sprožila poizvedovanje novinarjev o svojem premoženjskem stanju in razpravo splošnega družbenega pomena v javnem interesu. V tem okviru razprava o nepremičnini oziroma o njenem lastništvu ne more predstavljati nedopustnega posega v upničino zasebnost, saj ne razkriva globoko intimnih in zaupnih podrobnosti iz njenega osebnega življenja, temveč le medsebojno povezanost upnice kot nepremičninske posrednice in D. D., za katerega je v članku zatrjevano, da je kupil nepremičnino. Glede na to, da je v objavi jasno naveden vir informacij in da naj bi novinarji tudi osebno preverili nakup oziroma lastništvo nepremičnine pri upnici (česar upnica ne izpodbija), dolžniku ni mogoče očitati, da je bila presežena svoboda izražanja in novinarske etike, s poročanjem pa je bil zasledovan ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu. Pritrditi je zato sodišču prve stopnje, da glede na test sorazmernosti pravica javnosti oziroma pravica do (medijske) svobode govora v konkretnem primeru prevlada nad pravico upnice do nedotakljivost zasebne sfere, in to kljub temu, da je upnica zasebnica, ki pred tem ni z ničemer vzbujala zanimanja javnosti in se javnosti ni izpostavljala. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, namreč ta pravica ni absolutna in neomejena.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prepoved stikov z otrokom - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - kršitev začasne odredbe
Tako visoka denarna kazen je bila izrečena ravno zato, da bi (takoj) učinkovala, in sicer glede na naravo in pomen sodnega varstva, ki je predmet začasne odredbe. Za vrnitev samovoljno odpeljanega mladoletnega otroka iz Slovenije, njegov izpis iz šole in odtujitev drugemu roditelju, je zlasti časovno hitra realizacija odredbe bistvena, ključna, da ne bi kršitelj zaradi poteka časa s svojim samovoljnim ravnanjem morebiti pridobil potencialne koristi.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - stiki med otrokom in staršema - režim stikov
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je otrokova korist ogrožena. Stiki ne smejo biti preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na (oba) roditelja in obratno ter s tem – največjo otrokovo korist. Stiki morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.
Stiki, kot so dogovorjeni, so za zdaj primerni, saj so bili - kar je bistveno – sporazumno dogovorjeni med roditeljema.
Sklicevanje na „podobno oz. primerljivo sodno prakso“ pritožniku ne more pomagati. Prav vsaka družinska situacija, ki terja intervencijo sodišča, je „specifična“, zato ne obstaja nobena splošna „šablona“ optimalnih stikov, ki bi ustrezala situaciji v vsaki družini.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - dopustitev uporabe nepremičnine za zagotavljanje nemotenega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nastanek težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - izkaz verjetnosti - splošno znana dejstva - substanciranje navedb
Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nanadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi če so splošno znana, kadar so pravno pomembna za substanciranje zahtevka. Splošno znana dejstva, ki so pravno pomembna za substanciranje zahtevka, so predmet trditvenega bremena stranke. Sodišče jih ne more ugotavljati samo, če niso zatrjevana. Ne zadostujejo torej le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode. Potrebna je obrazložitev, katera in zakaj določena dejstva pomenijo nevarnost in zakaj bo škoda težko nadomestljiva. Za ugotovitev dejstev je treba predlagati ustrezne dokaze, ki bodo potrdili njihovo resničnost. Zatrjevana splošno znana dejstva, da so zidarska in gradbena dela pogojena z zagotavljanjem vode za njihovo izvedbo, niti sanacija vodovodnega priključka zaradi izvedbe gradbenih del na nevarnem objektu, sama po sebi ne predstavljajo težko nadomestljive škode, zaradi katere bi bilo treba izdati regulacijsko začasno odredbo.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prodaja nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sama prodaja sporne nepremičnine kot take še ne pomeni zmanjšanja premoženja tožencev, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se bo terjatev tožnika lahko poplačala. Trditve tožnika, da bosta toženca zaradi skrhanih odnosov denar od prodane sporne nepremičnine porabila za drug namen, so v tej fazi postopka neprepričljive, glede na to da sta v ugovoru priznavala, da je tožnik vlagal v sporno nepremičnino ter zatrjevala, da mu želita njegova vlaganja povrniti, sporna pa je višina teh vlaganj. Zgolj bojazen tožnika, da bi kot upnik ostal nepoplačan, ter njegova predvidevanja in hipotetična možnost, da bosta toženca kupnino od prodane sporne nepremičnine porabila, ostalo nepremično premoženje pa odsvojila na podlagi morebitne darilne pogodbe, pa še ne izkazujeta konkretne nevarnosti, ki bi zadoščala za izkazano subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070243
OZ člen 311, 316, 739. ZIZ člen 64, 64/1, 270, 270/1, 270/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPreZP-1 člen 37, 37/1.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - verjetnost obstoja terjatve - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - poroštvena obveznost - stečaj nad glavnim dolžnikom - pogodba o denarnem depozitu - garancijska pogodba - limit - pobot - prepoved pobotanja - nepristna hramba - denarni depozit - povezana družba - unovčenje izvršnice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - ugovor tretjega
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ.
Med drugim je izključen pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Kot nepristno hrambo je mogoče opredeliti tudi pogodbo o denarnem depozitu.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - družbeniki - ravnanje direktorja - poslovanje družbe - stranka postopka
Družba B. d. o. o. ni ne stranka tega postopka, niti niso predmet tega postopka deleži strank v tej družbi, zato predlagane omejitve oziroma odreditve delovanja toženca kot direktorja in družbenika družbe B. d. o. o., niso primerno sredstvo zavarovanja.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - izbrisna tožba - darilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - ponovno razpolaganje z nepremičnino - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - dokazno breme - negativna dejstva - nejasna in nepopolna obrazložitev - protislovna obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obrazložitev sklepa je nejasna, protislovna in do te mere perpleksna, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Ni jasno, zakaj naj bi bila za verjetnost terjatve, ki jo tožnica uveljavlja z izbrisno tožbo, pomembno dejstvo, da tožnica zahteva polovični delež na skupnem premoženju, ki sta ga v zakonski zvezi pridobila z drugim tožencem, če pa tožnica na sporni nepremičnini zatrjuje svojo izključno lastnino. Nerazumno je tudi stališče, da bi sporazum o priznanju lastninske pravice, ki sta ga sklenila toženca, lahko bil darilna pogodba. Iz sporazuma je namreč jasno razvidno, da je prvi toženec priznal drugemu tožencu solastninski delež v višini ¼ zaradi njegovega prispevka h gradnji hiše na tej nepremičnini. Sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj je štelo za odločilno, da je pogodba o preužitku, ki sta jo toženca sklenila hkrati s prej navedenim sporazum, odplačne narave. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da je ponovno razpolaganje lastnika, ki je svojo lastninsko pravico že prepustil prejšnjemu pogodbeniku, v korist novega pogodbenika, nedopustno in zato nično, neodvisno od vrste ter od odplačne ali neodplačne narave pravnega posla.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odsvojitve - čas trajanja zavarovanja - potek časa veljavnosti - ustavitev postopka zavarovanja - predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka
Ker je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba potekel. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Revizija (ki se lahko vloži le, če je bila prej s sklepom Vrhovnega sodišča RS dopuščena2) je namreč izredno pravno sredstvo, zato ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člena ZPP).
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. EZ-1 člen 78, 78/1, 78/3, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 73, 73/1, 73/3.
motenje posesti električnega priključka - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - protipravnost posega v posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - motenje posesti z odvzemom električne energije - izključitev posestnega varstva - verjetna izkazanost nastanka težko popravljive škode - gospodarska javna služba distribucije električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe
Sodišče odločitev o začasni odredbi sprejme po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma (v primerjavi z odločanjem o glavni stvari) „nepopolni dokazni oceni“, v kateri mora svoje spoznanje logično utemeljiti. Zaradi takšne narave začasnih odredb so pri odločanju o njih dopustna odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave oziroma upoštevanja načela enakega varstva pravic. Glede na navedeno je neutemeljeno pričakovanje toženke, da bi moralo sodišče že v fazi odločanja o začasni odredbi izvesti vse predlagane dokaze in se (z gotovostjo) prepričati o vseh okoliščinah, ki sicer vplivajo na končno odločitev.
Samovoljen in protipraven je poseg v posest, če tisti, ki je opravil dejanje motenja, za to nima pooblastila (dovoljenja) posestnika oziroma nima pooblastila, ki bi temeljilo neposredno na zakonu ali pa na odločbi, ki jo je sprejelo sodišče oziroma drug organ oblasti na podlagi zakona, ki dopušča poseg v tujo posest (tretji odstavek 33. člena SPZ). Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji. Toženka na območju poslovnega kompleksa ... izvaja distribucijo električne energije preko omrežja, ki ima javni značaj, saj gre za napajanje več pravnih oseb, mdr. tudi tožeče stranke. To pa lahko izvaja le izvajalec gospodarske javne službe oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO). Pritrditi je sicer treba toženki, da gre za protipravno stanje, vendar pa njegova rešitev ni v odklopu elektrike vsem uporabnikom, ki se napajajo preko njene infrastrukture.
Toženka v pritožbi navaja, da sodišče nima pristojnosti, da ji nalaga sklenitev najemne pogodbe s SODO in da bi ji to lahko naložil le zakon. Tak očitek, naslovljen na prvostopenjsko sodišče, ni utemeljen, saj ji takšne obveznosti ni naložilo, ampak je s sklicevanjem na predpise navedene v prejšnjem odstavku zgolj obrazložilo, zakaj toženkino motilno dejanje nima temelja v zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ) in kakšna je zakonsko predvidena rešitev položaja, v katerem so udeleženci razmerja, kot je obravnavano v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070530
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZPP člen 184, 184/2, 426. EZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 21, 21/1, 23, 23/1, 69, 69/1, 69/3, 73, 73/1. ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/2.
motenje posesti električnega priključka - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - distributer - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - dobava električne energije - precizacija tožbenega zahtevka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - razveljavitev začasne odredbe - učinkovanje začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna.
Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način.
Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena.