spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - začasna odredba o preživljanju otrok - začasna preživnina - nujnost izdaje začasne odredbe - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - spremenjene okoliščine - preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek
Sodišče prve stopnje v okviru stroškov tožničinega lastnega preživljanja ni moglo upoštevati zgolj njenih stroškov bivanja, ampak je treba upoštevati tudi njene ostale nujne stroške (prehrana, obleka in obutev, higiena itd.), čemur sodišče ni pripisalo ustreznega pomena. Poleg tega ni upoštevalo tožničine trditve (toženec je ni prerekal in zato velja za priznano), da ima poleg kronične bolezni (slednja je prisotna že od leta 2003) sedaj tudi bolezen hrbtenice (diagnosticirana v oktobru 2019), zaradi česar ima dodatne izdatke za zdravljenje, katerih večino mora trpeti sama, ker jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Vse to bistveno znižuje tožničine preživninske zmožnosti, in sicer v tolikšnem obsegu, da tožnica ne zmore kriti povečanih izdatkov iz naslova nujnih potreb hčerk. Ob tem ni nepomembno, da mora tožnica poskrbeti tudi za ostale, neeksistenčne potrebe deklic, ki po rednem teku stvari neizogibno nastajajo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00034426
ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 4.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska odredba - elementi delovnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode
Pri regulacijskih začasnih odredbah gre za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih in ustavno upravičenih primerih, ko upniku grozi težko nadomestljiva škoda oziroma da se prepreči uporaba sile, torej gre za strožje pogoje iz 272. člena ZIZ. Izjemnost pa je potrebno razlagati strogo in celovito tehtati položaj obeh strank.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033904
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 270.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - odpoklic s funkcije - verjetnost obstoja terjatve
Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani tožene stranke - delodajalca, nezakonita, in da je utemeljen njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, reparacijo za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 18 plač, namreč v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Poleg tega pa tožnik v tem sporu zahteva izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve zlasti s sklicevanjem na tožbo, ki jo je v drugi zadevi vložil pred prvostopenjskim sodiščem, z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja in plačilo odpravnine. V postopku za izdajo začasne odredbe se tožnik ne more sklicevati na drug spor, in le s tem utemeljevati verjetnost obstoja terjatve, čeprav gre za vsebinsko povezani zadevi. Zlasti ne zato, ker je bil drug spor, ki se je vodil pred prvostopenjskim sodiščem, že zaključen z izdajo sklepa o (stvarni) nepristojnosti, ki je postal pravnomočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja s premoženjem - izkazovanje verjetnosti
O verjetnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe, govorimo takrat, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju. Zavrnitev predlagane začasne odredbe se izkaže za preuranjeno, saj je po presoji pritožbenega sodišča tožnica izkazala za izdajo začasne odredbe potrebno stopnjo verjetnosti, da je ravnanje toženca nevarno za njegovo sposobnost poplačati dolg. Namen njegovega ravnanja je, da tožnici onemogoči izvršbo na edino premoženje, ki ga ima, torej na denarna sredstva, ki jih bo od dolžnice prejel na podlagi pravnomočne sodbe.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033302
ZKolP člen 17.. ZDR-1 člen 203.. ZIZ člen 272.. ZDSS-1 člen 56.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikat - sindikalna dejavnost
Sporna Pogodba se šteje za kolektivno pogodbo (VIII Ips 26/2013). Po 17. členu ZKolP se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če stranki ne določila drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom ter varnost in zdravje pri delu.
ZPosS člen 9, 11, 11/1, 11/2. SPZ člen 99. ZPP člen 219b.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov
Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031869
ZPP člen 411.
ureditev stikov - restriktiven pristop - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna ureditev stikov - dodelitev v varstvo in vzgojo
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu temu stališču pravilno in ustrezno sledilo. Dokazi, ki jih je predložil predlagatelj, ne izkazujejo nobene ogroženosti A. A. in B. B. Na ogroženost tudi ne kaže pojasnilo CSD, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033301
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272.. ZDR-1 člen 148, 148/3, 182.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica predložila k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določbe ZDR-1, ki v 182. členu določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti ali starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Sodišče prve stopnje se tudi pravilno sklicuje na tretji odstavek 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa pisno utemeljiti svojo odločitev. Citirana zakonska določba delodajalcu ne nalaga obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi, temveč mu nalaga le dolžnost, da svojo odločitev pisno obrazloži, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede obstoja verjetnosti terjatve. Bo pa sodišče prve stopnje pri odločanju o glavni stvari kasneje preverilo razloge, ki jih je navedla tožena stranka v pisni obrazložitvi in ocenilo, ali so razlogi, zaradi katerih tožnice ni mogoče razporediti le v dopoldansko izmeno, utemeljeni.
prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - konkretno ravnanje stranke - plovilo
Za zavarovanje denarne terjatve je zahtevano dolžnikovo razpolaganje. Še pri obstoju objektivne nevarnosti, ki velja za zavarovanje nedenarne terjatve, mora upnik dokazati več kot le možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pri izkazu subjektivne nevarnosti pa mora upnik dokazati dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, lahko tudi šele v prihodnje. Predlagatelj mora za obstoj subjektivne nevarnosti zatrjevati in dokazati (1) nevarnost dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, (2) vpliv tega ravnanja na uveljavitev terjatve ter (3) da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnik teh pogojev, ki morajo biti podani kumulativno, niti ni ustrezno zatrjeval niti izkazal s standardom verjetnosti. Za podanost subjektivne nevarnosti mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, katerega posledica je zmanjševanje dolžnikovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve. Tožnik zatrjuje nevarnost zgolj na abstraktni, ne pa na konkretni ravni, kar je pogoj za zavarovanje denarne terjatve. Z začasno odredbo se izvrši poseg v toženčeve pravice pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca. Skladno z utrjeno sodno prakso je treba nevarnost, ki naj bi grozila (prodaja ali obremenitev) tudi konkretno izkazati in ne o njej zgolj ugibati.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031380
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 239, 257, 257/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - neizvršljiva odločba domačega sodišča - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo - podizvajalska pogodba - začasne situacije - upoštevanje obsega poslovanja - čisti poslovni izid - insolventnost - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - nedovoljena pritožbena novota - trditveno in dokazno breme
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo. Sodišče izda predhodno odredbo, če upnik z verjetnostjo izkaže, da v času, ko bo sodba postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev oziroma premoženja za poplačilo. Obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika je zato treba projicirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe, presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, pa mora sodišče opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju. Zgolj sklenitev podizvajalske pogodbe še ne pomeni premika v premoženjski sferi dolžnika in zato še ne izkazuje, da bo imel dolžnik v času, ko bo prišlo do izvršbe, dovolj sredstev oziroma premoženja za poplačilo upnika. Potrjene začasne situacije pa pravno gledano pomenijo priznanje terjatve in s tem predstavljajo skoraj gotov finančni priliv. Kljub relativno visokim prihodkom, kontinuiteti poslovanja in stabilnemu denarnemu toku ima dolžnik že dve leti negativen čisti poslovni izid oziroma je bil ta v letu 2018 tako minimalno pozitiven, da dolžnik z njim ni uspel pokriti niti izgube preteklega leta. Čisti poslovni izid dolžnika torej kljub rahlemu izboljšanju in kljub trditvam, da je v letu 2018 uspel izterjati več terjatev kot leto poprej, še ne izkazuje pozitivnega poslovanja. Presojo, ali bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je treba opraviti na podlagi objektivnih in celovitih podatkov o dolžnikovem premoženjskem stanju, to pa pomeni, da je treba dolžnikove prihodke pretehtati tudi v sorazmerju z njegovimi odhodki in obveznostmi. Glede tega dolžnik ne v ugovoru ne v njegovi dopolnitvi, prav tako pa tudi ne v pritožbi ni podal popolnoma nobenih navedb, čeprav je na to dejstvo upnik izrecno opozoril v odgovoru na ugovor. Na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo, in na njihovi podlagi sprejetih ugotovitev (torej da obseg poslovanja v najboljšem primeru ne odstopa od prejšnjih let, dolžnik pa ima že dve leti izgubo in negativni kapital) ter ob dejstvu, da dolžnik tudi ni podal nobenih navedb o drugem premoženju, s katerim bi lahko poplačal terjatev (razen o zalogah, za katere pa ne pove, kaj predstavljajo, kakšna je njihova unovčljivost,...), tudi višje sodišče zaključuje, da je upnik uspel verjetno izkazati, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, dolžnik pa tega ni uspel izpodbiti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - zavarovanje bodoče izvršbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - abstraktna nevarnost - konkretna nevarnost - restriktiven pristop
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - otrokova korist
Glede na to, da je sodišče navedlo, da se za izdajo začasne odredbe s spornimi stiki ni odločilo niti zaradi okoliščin na strani matere niti zaradi okoliščin na strani očeta, temveč zaradi dejanske situacije in stanja, v katerem se je znašla cela družina, tožnik neutemeljeno navaja, da od sodišča pričakuje, da mu pojasni kakšne pravne in dejanske možnosti ima sam, da v okviru starševske skrbi poskrbi za to, da se pri sinovih vzpostavi ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev in da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov. Sodišče tožniku ni očitalo, da bi stike predhodno oteževal. Drži, da eden od staršev drugega ne more prisiliti k izvrševanju stikov. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo ravno zato, da bi stike poskusilo vzpostaviti, preden bi prišlo do popolne in dokončne odtujitve med materjo in otrokoma, kar otrokoma dolgoročno zagotovo ni v korist.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno. Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena. Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti. Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - težko popravljiva škoda - denarna kazen
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.