Zahteva, da mora predkupni upravičenec izkazati kršitev predkupne pravice oziroma učinkovitost (veljavnost in obstoj) prodaje v času odločanja o stvari, je utemeljena. Predkupna pravica je šibka omejitev lastninske pravice, ki lastnika omejuje le v delu njegove razpolagalne pravice, in sicer v tem, komu bo stvar prodal. Predkupna pravica ne vsebuje pravice do odkupa. Namen sankcije za njeno kršitev ni v tem, da mora predkupni zavezanec v določeni situaciji prodati stvar predkupnemu upravičencu, temveč v tem, da lahko predkupni upravičenec vstopi na mesto kupca. V nasprotju z opisanim namenom sankcije bi bil položaj, v katerem razpolaganje prodajalca zaradi nastopa različnih okoliščin ni učinkovito. V konkretni zadevi so toženke sicer s sporazumno razvezo prodajne pogodbe same odpravile kršitev predkupne pravice, vendar samo na tej podlagi zadeve ni mogoče razlikovati od primerov, kjer kršitev predkupne pravice ne obstoji zaradi drugega razloga (npr. uspešno uveljavljane izpodbojnosti ali ničnosti).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima naročiteljev izključni zastopnik pravico do provizije za pogodbe, pri katerih ne posreduje, temveč jih naročitelj sklene samostojno?
V primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
Nujni dedič lahko uveljavlja, da je sklenjena pogodba nična, ker je bila fiktivna, da je bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja in da je v resnici šlo za prikrito darilo. Ničnost pogodbe lahko nujni dedič utemeljuje tudi z nedopustno podlago zaradi nemoralnega nagiba obeh pogodbenikov. Za presojo o tem, kakšen je bil resnični namen strank, pa je pomembno, ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe in če je bila določljiva, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
darilna pogodba – namen pogodbenih strank – vračunanje daril
Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vsebine pisne darilne pogodbe izhaja, da je bil namen pogodbe le darilen; tožnica s predlaganimi in izvedenimi dokazi ni uspela dokazati, da je bil namen pogodbenikov drugačen.
ničnost pogodbe – nezazidana stavbna zemljišča – denacionalizacija – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve -
Do izločitve kmetijskih zemljišč in gozdov iz sredstev podjetja je prišlo že na podlagi 5. člena ZLPP. Res je, da so nato tako izločena kmetijska zemljišča in gozdovi na podlagi samega zakona prešli v last Republike Slovenije, vendar le, če niso bili predmet denacionalizacije. Drugačno stališče bi denacionalizacijskim zavezancem omogočilo izigranje 88. člena ZDen.
poslovna sposobnost – prodajna pogodba – izročilna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pokojnica hotela, da toženka dobi stanovanje kot odmeno za njeno preteklo petnajstletno skrb zanjo. Prav takšno pravno posledico sta pogodbenici s sklenitvijo sporne pogodbe dosegli. Napačna opredelitev narave pogodbe s strani sodišča druge stopnje na pravilnost odločitve ni vplivala. Odločitev sodišča bi bila namreč napačna le v primeru, če bi tožnika dokazala, da sta pogodbenici sklenili pravni posel, ki zaradi kompleksnosti presega s strani zapustnice hotene pravne učinke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS4001776
ZPP člen 212. ZOR člen 630.
pogodbeno materialno pravo – trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu – iura novit curia – upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti – ugotavljanje vsebine pogodbe – razlaga pogodbe – gradbena pogodba – klavzula ključ v roke
Iz zahteve po substanciranju razlogov obrambe (212. člen ZPP), ki temelji na avtonomnem materialnem pravu, izhaja trditveno breme, ki naj utemelji materialnopravno vsebino ugovora pa tudi pogodbeno (pravno) podlago, na kateri ugovor temelji. Pogodbe in drugi pravni posli avtonomnega pravnega urejanja se od splošnih oziroma posamičnih (oblastvenih) pravnih aktov namreč razlikujejo po tem, da stranki posameznega pravnega posla z njim izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče zato ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. To pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna - po uradni dolžnosti, ne velja za pogodbeno materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0014335
OZ člen 103, 105, 105/2, 105/3, 111.
avtorska pogodba – rok za izpolnitev – odstopno upravičenje – opcijska izjava – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe
Za preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane pravnomočne odločitve so upoštevne le v revizijskem postopku neizpodbojne dejanske ugotovitve v pravnomočni sodbi, po katerih sta pogodbeni stranki sporazumno določili naknadni rok za izpolnitev obveznosti, ki ga tožnica ni upoštevala, s čimer so že nastopili pogoji za odstopno upravičenje, predvideni za tak primer v besedilu drugega odstavka VIII. člena avtorske pogodbe, in ki se ga je tožena stranka utemeljeno poslužila z opcijsko izjavo o razdrtju pogodbe, naslovljeno na tožnico.
OZ člen 65, 65/2. ZVKSES člen 3, 4, 7, 7/2, 12, 12/1, 18, 18/1, 98, 98/1.
prodaja stanovanj po ZVKSES – način izročitve nepremičnine – prehodne določbe – ara – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožnik je utemeljeno odstopil od pogodbe, saj je toženka ni izpolnila na način, kot je predpisano v kogentni določbi prvega odstavka 18. čl. ZVKSES, ker ni izročila kopije gradbenega dovoljenja. Odgovornost za neizpolnitev je na njeni strani, zato mora tožniku vrniti dvojno aro.
dopuščena revizija - pogodba o preužitku – razveza pogodbe
Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da dejstvo, da tožnica toženki ni izrazila konkretnih želja za pomoč, pomeni odklanjanje pomoči in zato njen zahtevek za razvezo pogodbe o preužitku ni utemeljen.
Ker je tožnica potrebna vsakodnevne nege, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja: „Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 568. člena OZ, ko je zavrnilo zahtevek tožnice za razvezo pogodbe o preužitku?“.
ZLPPod člen 8. ZLPP člen 50. ZIS člen 2, 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – igralništvo – pogodba o trajni vlogi sredstev – povečanje sredstev trajne vloge – nezakonita razdelitev dobička - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
v zadevi II Ips 104/2011 je VS že zavzelo stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo. Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014764
OZ člen 239, 239/2, 243. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – razveza pogodbe – odškodnina – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme
Sodišče v pravdi postopa in sodi le v okviru predočenega mu procesnega gradiva, zato je odgovornost poskrbeti za učinkovito uveljavljanje svojih pravic v sodnem postopku v prvi vrsti na stranki, ne na sodišču. Stranka je torej tista, ki z naborom pravno pomembnih dejstev (in dokaznih predlogov) začrta in usmeri tek postopka, sodišče pa ga nato zgolj vodi v nakazani smeri. Z vidika dolžnega materialnega procesnega vodstva to pomeni, da samoiniciativno širjenje strankinih dejanskih navedb ali zapolnjevanje vrzeli v njih sodišču ni dopustno. Meje njegove razjasnjevalne oblasti se vselej začnejo pri trditvah (in dokaznih predlogih) pravdnih strank in tam tudi končajo.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – privolitev v odpravo napak
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (15. 10. 1993) po izteku enoletnega roka od obvestila o ugotovljenih napakah (21. 8. 1991), sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je tožeča stranka izgubila materialno upravičenje za uveljavljanje tožbenega zahtevka (prvi odstavek 616. člena ZOR).
dopuščena revizija – gradbena pogodba – odstop od pogodbe – odgovornost podizvajalca – odgovornost za napake – zavarovanje za odpravo napak – varščina – zamuda s plačilom varščine
Vrhovno sodišče o pravnih vprašanjih, navedenih v I. točki izreka tega sklepa, še ni odločalo. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP).
ZOR člen 154, 200, 200/1, 200/2, 813, 820. ZTPDR člen 2, 73. ZZZPB člen 52, 53, 53/1, 53a.
povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca javnih del - pogodba o posredovanju - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - poškodba pri opravljanju javnih del - pojem delodajalca - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - poškodba pri padcu z drevesa
Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, le-tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR.
V primeru, da bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje delavca napotil na opravljanje javnega dela k delodajalcu, ki delovnega procesa ne bi bil sposoben organizirati, bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odgovarjal na podlagi splošnih določb ZOR o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi določb, ki urejajo pogodbo o posredovanju.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
Tožničina obveznost iz darilne pogodbe ni imela podlage, ki jo je zatrjevala tožnica (skrb zanjo in moža), zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da je ta podlaga odpadla. Ker je darilna pogodba veljavna, zahtevek za vrnitev darila ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014228
OZ člen 41, 41/2, 94, 96, 319, 319/1. ZPP člen 339, 339/2-4, 482, 482/1-1.
omejena poslovna sposobnost – razveljavitev pogodbe – odpust dolga – odplačen odpust dolga – pogojen odpust dolga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stvarna pristojnost – gospodarski spor
Toženec je bil v času sklepanja pogodbe o prodaji poslovnega deleža polno poslovno sposoben, zato je neutemeljen njegov nasprotni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka se je v pogodbi zavezala, da bo za toženčevo opustitev konkurenčnega delovanja za dve leti tožencu odpisala dolg iz naslova več posojil, v primeru kršitve toženčeve prevzete obveze pa ne. Gre za odplačen in pogojen odpust dolga. Ker dogovorjeni pogoj ni bil izpolnjen, odpust dolga ni začel učinkovati in mora toženec posojila vrniti.
Gospodarski oddelek vsakega okrožnega sodišča ni sodišče druge vrste v smislu uveljavljane procesne kršitve, v obravnavani zadevi pa tudi ne gre za gospodarski spor.
Pravilna je ocena, da iz izjave "Na osnovi dolga firme O. d. o. o. do gospoda G. P. se odrekam lastništva nad avtomobilom Safran 2,5 kupljenega in plačanega v celoti firmi L. d.d.“ ne izhaja, da družba O. na tožnika prenaša odškodninsko terjatev iz naslova neizpolnjene pogodbe med toženo stranko iz družbo O. o leasingu vozila Safran 2,5.
tožba za izpraznitev nepremičnine – lastninska tožba – rei vindikacija
Ob ugotovitvi, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena, da s strani tožnice ni bila niti razdrta, niti razveljavljena, da je na podlagi sklenjene pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo lastninska pravica na stanovanju že prešla s tožnice na toženko, je pravilna odločitev, da tožničin zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 92. člena SPZ