Ko je R. H. zatrdil, da kupnine od tožencev za sporno nepremičnino ni prejel, je postalo jasno, da toženca svoje obveznosti ne bosta izpolnila (127. člen ZOR) in sta zato tožnika pogodbo glede sporne nepremičnine razdrla in zahtevala vrnitev že plačane kupnine v zvezi s sporno nepremičnino (drugi odstavek 132. člena ZOR).
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček – obstoj najemne pogodbe - pogoji za poslovanje v poslovnem prostoru
V skladu s splošnim načelom dobre vere in poštenja bi morala tožnica izkazati, da je skušala urediti osnovne pogoje za opravljanje dejavnosti (skleniti najemno pogodbo s toženo stranko tudi za leto 1998 ali pa poiskati drugo ustrezno lokacijo, kjer bi poskušala svojo zavezo iz kupoprodajne pogodbe realizirati), nikakor pa se ne zanašati na ohranjanje protipravnega stanja s posedovanjem prostorov tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova. S takšnim ravnanjem dobička iz kupoprodajne pogodbe v konkretnem primeru ni mogla utemeljeno pričakovati.
odpoved najemne pogodbe – povrnitev škode – izgubljeni dobiček - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dogovor kot izvensodna poravnava – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilno sta sodišči presodili, da tožbeni zahtevek tožeče stranke na povrnitev izgubljenega dobička po 243. členu OZ ni utemeljen, saj je tožeča stranka na podlagi izvensodne poravnave veljavno odpovedala najemno razmerje. Prav tako je pravilna materialnopravna presoja v zvezi z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke na povrnitev neamortizirane vrednosti vlaganj, saj tožeča stranka ni dokazala drugih vlaganj kot tistih, ki so bila zajeta v Dogovoru. Na pravni podlagi Dogovora je vse premično premoženje iz poslovnega prostora prešlo v razpolago tožene stranke zaradi poravnave dolga tožeče stranke.
ZOR člen 99, 136, 636, 637. OZ člen 115, 655, 656.
spremenjene okoliščine - gradbena pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - cena - fiksna cena - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - elementi pogodbene cene - sprememba sistema obdavčevanja
Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.
Kot stisko ni mogoče šteti samo slabega premoženjskega stanja temveč tudi druge vrste stiske, zlasti življenjsko nevarnost, bolezen in podobno. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da zgolj čustvena naklonjenost prvotne tožnice tožencu, njena želja po čustveni pripadnosti ter nezavedanje o dejanski vrednosti stanovanja ne predstavljajo zadostnih elementov za sklep, da je bila v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrup
Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.
ZMZPP člen 19, 20, 29, 29/1. ODZ paragraf 938, 943. ZOR člen 73.
neupravičena pridobitev - obstoj podlage - darilna pogodba - darilna obljuba - oblika pogodbe - konvalidacija - uporaba slovenskega prava - pravilo o najtesnejši povezanosti
Tožnika sta z odločitvijo, da sta toženki imetnici bančnih računov v Avstriji, toženkama omogočili, da dvigneta denar takrat, ko bodo zapadli posamezni obroki kupnine. Šlo je torej za darilno pogodbo in tako dejansko izročitev, ki je bila glede na bančna pravila najbolj neposredna.
Pomanjkanje pisne oblike ne pomeni neveljavnosti darilne obljube, temveč le njeno neiztožljivost. Obljubljeno se torej lahko veljavno izpolni.
Opisane posebne okoliščine v tej zadevi izkazujejo najtesnejšo povezavo razmerja s slovenskim pravom.
ZOR člen 121, 121/3, 484, 484/1, 614, 614/1, 615, 615/1, 641, 645, 645/1. ZPP člen 286.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – obvestilo o stvarnih napakah – vsebina obvestila o stvarnih napakah – prvi narok za glavno obravnavo – preložitev naroka za glavno obravnavo – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – prekluzija - eventualna maksima
Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati.
ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.
ZPP člen 165, 165/1, 286, 286/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. OZ člen 642, 642/2, 643, 643/3.
standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – dovoljenost revizije zoper sklep – zavrženje revizije zoper sklep – naročilo – predmet pogodbe – plačilo opravljenih del
Pritožbeno sodišče je dolžno odgovoriti le na tiste pritožbene navedbe, ki niso očitno neutemeljene in ki so za odločitev v zadevi pravno relevantne. Poleg tega pritožbenemu sodišču ni treba ponovno utemeljevati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč lahko le povzame razloge izpodbijane sodbe, če se z njimi strinja.
izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - dodatna dela - soglasje naročnika - izvedba gradbenih del - odmik od pogodbeno dogovorjenih del
Pri gradbeni pogodbi ima izvajalčevo izpolnitveno ravnanje značilnosti obligacije uspeha. Ne gre torej le za izvajanje gradbenih del, ampak je pomemben šele končni rezultat, ki se ga zaveže doseči in ne točno določena sredstva ali način gradnje.
Naročilo vsakršnega dodatnega dela še ne pomeni, da gre za odmik od pogodbeno dogovorjenega.
Ker toženec ni niti zatrjeval tožnikovega soglasja za investicijska vlaganja v najeti objekt, do pobota z dolžno najemnino ni prišlo. Odstop od pogodbe in izpraznitveni razlog sta zato utemeljena.
ZOR člen 103, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 399/4. OZ člen 225. ZS člen 3, 3/2. ZOMZO člen 2, 2/2. ZPP člen 371, 380, 380/1.
ničnost - obresti - zmotna uporaba materialnega prava - posojilna pogodba - terjatev v tuji valuti - pravna praznina - dogovorjene pogodbene in zamudne obresti - terjatev med drugimi osebami - zastavljalnica in fizična oseba - najvišja dopustna obrestna mera obresti - ZOMZO - uporaba analogije - tretji odstavek člena 399 ZOR
Analogija s prvim odstavkom 399. člena ZOR ni utemeljena, saj predvideva bistveno drugačno situacijo (razmerje med posamezniki), kar potrjuje tudi praksa Ustavnega in Vrhovnega sodišča. Velja še dodati, da je bil ratio določbe prvega odstavka 399. člena ZOR, ki je bila sprejeta v povsem drugačnem družbenem in političnem kontekstu, v tem, da je fizičnim osebam (posameznikom) preprečeval kapitalske zaslužke s posojanjem denarja drugim fizičnim osebam (posameznikom). Kapitalskih zaslužkov pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče preprečiti pravnim osebam, še posebej ne tistim, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem s kapitalom (npr. bankam, zastavljalnicam), saj gre za izpolnjevanje njihovega poslovnega namena.
Dejansko stanje je v tej zadevi bistveno podobno enemu izmed abstraktnih dejanskih stanov, ki jih predvideva tretji odstavek 399. člena ZOR. Ker je posledica ugotovljene nemoralnosti ničnost višine dogovorjenih pogodbenih in zamudnih obresti, je treba uporabiti analogijo z abstraktnim dejanskim stanom, ki predvideva situacijo, ko je med drugimi osebami dogovorjena obrestna mera, ni pa določena njena višina, zato velja obrestna mera, ki jo banka ali druga bančna organizacija plačuje oziroma s pogodbo določa za tako ali podobno vrsto posla.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega davka – dopustnost prenosa terjatve – oškodovanje upnikov
Z zakonom prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega in plačanega davka ni prepovedan, po presoji revizijskega sodišča pa tudi narava te terjatve ne nasprotuje prenosu na drugega. Namen terjatve ni strogo določen (kot je na primer pri denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, dodatku za pomoč in postrežbo). Bistvo, vsebina terjatve se z odstopom ne spremeni. Zato je po presoji revizijskega sodišča tudi ta terjatev lahko predmet odstopa.
Med tožnikom in drugotožencem je bila sklenjena prodajna pogodba in ne pogodba o posredovanju. Tožnikove trditve o „nabavi“ vozila ne izključujejo take razlage njunega pogodbenega razmerja (prim. prvi odstavek 454. člena in 813. člen ZOR). Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da se je drugi toženec vedel kot prodajalec (tožnik mu je izročil kupnino, drugi toženec pa je tožniku izročil avtomobil, po okvari avtomobila je nosil tudi stroške popravila in rezervnih delov …), ne gre spregledati, da v tem postopku ni pojasnil, med kom je posredoval oziroma kdo je tožniku avto prodal, če ne on. Iz ugotovljenega kupoprodajnega pogodbenega razmerja med tožnikom in drugotožencem izhaja tudi obveznost slednjega za plačilo vtoževanega zneska. Ker je bila prodajna pogodba razdrta, je dolžan tožniku, ki mu je vrnil prodani avtomobil, vrniti plačano kupnino.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
izvrševanje javnega interesa na področju kulture - sofinanciranje države - obveznost države glede na vrednost projekta sofinanciranja – razmerje med odločbo države in pogodbo – poseg v pridobljeno pravico – dopuščena revizija
V ZSNNPK je sofinanciranje projektov iz državnega proračuna določeno v deležih, saj se v skladu s 3. členom ZSNNPK posamezni projekti iz državnega proračuna sofinancirajo v višini 50% vrednosti, razen če ni pri posameznem programu oziroma projektu določeno drugače.
Sofinanciranje v obliki deležev javnih sredstev izhaja tudi iz prvega odstavka 113. člena ZUJIK, po katerem se z odločbo določi, da se posamezen kulturni projekt sprejme v financiranje in določi delež javnih sredstev.
Ker je bilo tožeči stranki s Pogodbo odobreno sofinanciranje s strani tožene v enakem deležu kot s Sklepom (16,64 %), z znižanjem absolutnega zneska na 158.714.991,22 SIT v 1. členu Pogodbe ni šlo za neupravičen poseg v pravico, pridobljeno na podlagi Sklepa. Glede na to je bila navedena določba Pogodbe sklenjena v skladu s Sklepom, zato jo je sodišče prve stopnje neutemeljeno ocenilo za nično.
podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnja
Tožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.