predpogodba – sklenitev glavne pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – zmota – opravičljiva zmota – pogodba sklenjena v zmoti
Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.
Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014991
ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
OZ člen 82, 649, 653, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - sprememba cene
Klavzula ključ v roke v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cene, tudi na nepredvidena in presežna dela. V tem smislu dela, ki so dogovorjena v pogodbi s takšno klavzulo, res niso navedena taksativno. Pri razlagi te klavzule pa je treba ostati znotraj kroga tistih nepredvidenih in presežnih del, ki so povezana z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del.
Upoštevaje revizijska navajanja, naj bi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdan s strani tožene stranke, predstavljal sprejem ponudbe in posledično sklenitev prodajne pogodbe v smislu 28. člena OZ. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera takšna revidentkina razlaga materialnopravno napačna. V spornem Sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika je namreč izrecno navedeno, da bo pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom šele sklenjena. Sklep kot končna izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja zato šele vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.
Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.
Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude s plačilom več kot 30 dni) zapade v plačilo celotno neodplačano posojilo, ki je v pogodbi opredeljeno kot kapitalizirano posojilo, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nična, v kolikor tako določena pavšalna (ali pogodbeno dogovorjena) odškodnina presega dejansko škodo.
ZPP člen 115, 115/1, 262, 281. OZ člen 493, 493/1.
leasing pogodba – odgovornost za pravne napake – preložitev naroka – načelo prirejenosti ali enakopravnosti postopkov
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Odpravljanju in sankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem (pravdnem) postopku so namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014875
ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.
Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.
Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.
Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.
V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
pogodba o leasingu – leasing motornega vozila – obveznosti leasingodajalca – stroški vzdrževanja vozila
Leasingojemalec nosi stroške rednega vzdrževanja vozila, stroške, ki redno vzdrževanje presegajo in ki sodijo med izredna popravila, pa je dolžan poravnati leasingodajalec. Ob pomanjkanju tožnikovih (leasingodajalčevih) trditev o uporabi vozila v nasprotju s pogodbo, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
Ker tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
darilna pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib – neodplačna pogodba - darilo zaradi preprečitve izvršbe na nepremičnini
Ob ugotovitvi, da je bil namen sopogodbenikov preprečiti izvršbo na spornem stanovanju je pravilna odločitev, da je bila podlaga pogodbe nedopustna in da je ta pogodba nična na podlagi drugega odstavka 51. člena ZOR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost – popolna poslovna nesposobnost – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je toženka pogodbo izpolnjevala je pravilna nadaljnja odločitev, da je tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju neutemeljen.
V primeru, ko sopogodbenik sploh ni sposoben oblikovati pravno veljavne volje soglasja volj za sklenitev pogodbe sploh ni in pogodba ne nastane. Zato je pravilen zahtevek za ugotovitev, da je pogodba nična, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne (93. člen OZ). Višje sodišče je pravilno opozorilo, da tožnik ni pravilno oblikoval tožbenega zahtevka, saj je zahteval razvezo pogodbe.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Za pogodbo o preužitku je značilno, da preužitkar za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah v zameno za skrb oziroma dajatve prevzemnikov (gre za posel inter vivos), kar jo uvršča med pogodbe civilnega in ne dednega prava. 10. člen ZOR uzakonja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejeno (le) z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V skladu z omenjeno določbo so ravnali tudi pokojna mati pravdnih strank in toženka (ter njen mož) s tem, ko so formalno preoblikovali neodplačni pravni posel v odplačnega; vse to z namenom, da bi prilagodili pogodbo ex post facto dejanskim razmeram.
ZPP člen 370, 370/3. ZOR člen 174, 176, 176/1, 177, 177/2. ZTPDR člen 73.
objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca – škoda na delu ali v zvezi z delom – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovanje civilne odgovornosti – poškodba zaradi obratovanja vozila – obseg delovnih obveznosti delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odškodninska odgovornost prve toženke kot tožnikove delodajalke je izključena že zato, ker tožniku, ki je presegel svoje delovne naloge, škoda ni nastala pri delu oziroma v zvezi z delom.
Do škode je prišlo med obratovanjem vozila, ki je nevarna stvar. Redno obratovanje ne pomeni zgolj vožnje motornega vozila v prometu, kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče. Do nezgode je v konkretni zadevi prišlo po vžigu kombija zaradi njegovega nenadnega premika. S tem je bila udejanjena prav tista nevarnost, ki jo za okolico predstavljajo motorna vozila. Vendar pa prva toženka tedaj, ko je prišlo do nezgode, vozila ni imela v uporabi, saj je kombi zaupala v uporabo tretjemu tožencu. Za škodo, ki je med tem nastala tožniku, zato namesto nje odgovarja tretji toženec (prvi odstavek 176. člena ZOR).
Druga toženka pa tožnikove škode ni dolžna povrniti niti na podlagi pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Škodni dogodek ob pregledu vozila v mehanični delavnici pa ni povezan z bistveno funkcijo vozila opravljati prevoz v prometu, zato delovanja vozila med tem pregledom ni mogoče opredeliti za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP.
Dokazna ocena o ključnem dejstvu temelji tudi na tem, da je tožnica toženca o neplačevanju obrokov po sporni leasing pogodbi dvakrat opomnila, pa toženec ob tej priložnosti svojega podpisa ni problematiziral, ter na razlogovanju sodišč, da je malo verjetno, da človeku istočasno s potnim listom odtujijo še davčno številko, katero je moral toženec predložiti pri sklepanju sporne leasing pogodbe.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico od pogodbe odstopiti, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
ZOR člen 478, 482, 540, 540/1, 554, 554/1. ZPP člen 380, 380/2.
prodajna pogodba – prodaja s pridržkom lastninske pravice – prodajno naročilo (mandat) – odgovornost za stvarne napake
Toženec in R. sta ob sklenitvi prodajne pogodbe njene stvarnopravne posledice odložila do trenutka popolnega plačila kupnine. Zato je mogla biti toženčevega izročitev spornega avtomobila R. v posest (ki je običajno znak, da je prišlo do prenosa lastninske pravice) le obligacijskopravne, ne pa tudi stvarnopravne narave, kar pomeni, da lastninska pravica ni mogla preiti na slednjega vse do poplačila kupnine v celoti. Ker v zadevi ni sporno, da se ta pogoj ni izpolnil, R. nikoli ni postal lastnik avtomobila. Kot tak pa že pojmovno ni mogel biti njegov prodajalec. Vsaj v svojstvu lastnika ne.