Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je razveljavitev oziroma odstop od najemne pogodbe v obravnavanem primeru pogoj za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve?
Ali je mogoče jamčevalne zahtevke v primeru jamčevanja najemodajalca za stvarne napake v najem dane stvari uveljavljati le od notifikacije napak naprej ali tudi za čas pred notifikacijo?
Pri menjalni pogodbi ni nujno, da sta izpolnitvi obeh pogodbenih strank povsem enaki.
Nepremičnina obsega vse, kar je z njo trajno spojeno, tudi stavbo, ki je le sestavina nepremičnine. Zato tožnik ne more imeti solastniškega deleža na stavbi, temveč ga ima lahko le na celotni nepremičnini kot nerazdeljeni stvari.
Celo če bi v imenu tožničine pravne prednice pogodbo res podpisala oseba brez pooblastila, bi bila ta kljub temu veljavna, ker sta jo tožničina pravna prednica in kasneje tožnica odobrili (prvi odstavek 88. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč jo je tudi tožnica vse do sporazuma 3. 10. 2003 spoštovala in štela za veljavno. Sama je stanovanje še nadalje pustila v posesti pete toženke, od nje pa je zahtevala plačilo kupnine.
V primeru neizpolnitve pogodbe z zaporednimi obveznosti, ta ni razdrta že po samem zakonu, pač pa le, če jo druga stranka razdre v skladu s pogodbenimi in zakonskimi pogoji (prim. 129. in 546. člen ZOR). Tožnica v tem postopku ni zatrjevala, da je pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti pete toženke razdrla (to bi morala storiti tudi po 127. členu ZOR, na katerega se sklicuje v reviziji). Nasprotno - zatrjevala je, da je prodajalka peto toženko pozivala na plačilo obrokov, torej na izpolnitev pogodbe.
Pravilno je stališče sodišč, da poroštvena pogodba med tožnico in toženko ni oderuška in da zato ni nična (prvi odstavek 141. člena ZOR). Stranke so v posojilnih pogodbah določile pogodbeno obrestno mero v višini, ki je bila enaka obrestni meri zamudnih obresti. Taka višina pogodbeno dogovorjenih obresti tudi po presoji revizijskega sodišča ni oderuška. Dovoljena pa je tudi glede na omejitve iz 399. člena ZOR. Toženka se v zvezi z dovoljenostjo obrestne mere pogodbenih obresti zmotno sklicuje na prvi odstavek 339. člena ZOR, saj niti v razmerju med upnico in glavno dolžnico niti v poroštvenem razmerju ne nastopajo le fizične osebe. Po ugotovitvah nižjih sodišč so se pogodbene stranke dogovorile za obrestno mero v višini R+25% in R+22%. Po oceni revizijskega sodišča tako določena višina obrestne mere pogodbenih obresti ne nasprotuje nobenemu od splošnih načel obligacijskega prava, zato so dogovorjene obresti v celoti dovoljene (četrti odstavek 399. člena ZOR).
Toženka neuspešno izpodbija zaključek sodišč o zapadlosti posojil s trditvami, da termin „do odpoklica“ ni pravni in da ne more določati roka izpolnitve (prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 21/2004 z dne 22. 3. 2005). Zmotni so tudi revizijski zaključki, da je zaradi tega posojilna pogodba sklenjena za nedoločen čas in zato tudi glede porokovih obveznosti odprta v neskončnost. Negotovost glede zapadlosti lahko dolžnik prekine sam, saj lahko posojilo vrne predčasno (565. člen ZOR). Toženka se v reviziji tudi v zvezi z zapadlostjo dogovorjenih obresti neutemeljeno zavzema za uporabo tretjega odstavka 399. člena ZOR, saj rok za vrnitev posojila posebej ureja 562. člen ZOR. To določbo, ki v ničemer ne izključuje tožničine aktivne legitimacije v tej zadevi, sta sodišči pravilno uporabili.
Glede na pravilno ugotovitev, da ustna pogodba sploh še ni obstajala, temveč je šlo v zapuščinskem postopku zgolj za pogajanja, tudi o realizaciji ustne pogodbe ni mogoče govoriti.
odgovornost zakoncev za skupne dolgove – dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem – posojilna pogodba – vrnitev posojila
Posojilno pogodbo je revidentka sklenila skupaj s pokojnim možem, s katerim sta posojilo prejela za restavracijo, ki sta jo najela in uporabljala skupaj, posle v zvezi z restavracijo pa je vodila toženka, je pravilna odločitev, da je bilo posojilo najeto v zvezi s skupnim premoženjem
gradbena pogodba – tipično izpolnitveno ravnanje – uporaba slovenskega prava – navezne okoliščine pravnega posla – pristop k dolgu
Tipično izpolnitveno ravnanje pri gradbeni pogodbi je zaveza izvajalca (gradnja) in ne naročnika (plačilo). Vendar je na podlagi 20. člena ZMZPP glede na vse okoliščine pravnega posla mogoče zaključiti, da je razmerje med pravdnima strankama najtesneje povezano s slovenskim pravom.
Zavezovalni pravni posel o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjen (sicer pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe.
Stranki pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve dela pogodbene obveznosti nista prepustili zakonski ureditvi, temveč sta jih v skladu z načelom svobodnega urejanja pogodbenih razmerij vnaprej uredili sami.
Informiranje tožnika (kot kupca) o možnosti plačila preostanka kupnine za vozilo s finančnim leasingom in določena podpora tožniku pri zbiranju potrebne dokumentacije, ne predstavlja takšnega nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost toženke (kot prodajalke). Svetovanje toženke tožniku, naj se ne ozira na dopise leasingodajalca in naj mu ne izvrši nobenega plačila, pa ni v pravno relevantni vzročni zvezi s tožniku nastalo škodo (le-ta je namreč posledica tožnikovega neizpolnjevanja veljavno sklenjene pogodbe o leasingu).
ZOR člen 10, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3. ZIZ člen 250.
neizpolnitev pogodbe - dogovor o posledicah neizpolnitve pogodbe – rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe – pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini – neveljavnost zavezovalnega in razpolagalnega posla – dobrovernost zastavnega upnika
Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe, nastopijo te posledice avtomatično. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno dejanje pogodbi zveste stranke. Namesto nje pogodbo razvezuje sama pogodbena oziroma zakonska določba.
Drugi toženec kot kupec v avgustu 2002, ko se je ustanavljala zastavna pravica, ni mogel veljavno obremeniti spornega stanovanja, saj ni razpolagal niti z veljavnim zavezovalnim poslom. Kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom pa je vplival tudi na neveljavnost razpolagalnega posla.
Obe sodišči sta pravilno poudarili že okoliščine, da je bila sporna kupna pogodba sestavni del sporazuma po 250. členu ZIZ in mu je bila tudi priložena. Prvi toženec je zato imel možnost seznaniti se z njeno vsebino in glede na pogojno zemljiškoknjižno dovolilo zahtevati od zastavitelja dokaz, da je pogoj izpolnjen oziroma da je kupnina plačana. Zato samo razpolaganje zastavitelja z originalom pogodbe o pridobitvi nepremičnine v tej zadevi ne utemeljuje dobrovernosti zastavnega upnika.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015475
Direktiva 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 5. 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in s tem povezanih garancijah člen 3, 3/6. OZ člen 458, 458/3, 459, 459-3. ZVPot člen 20, 37, 37/2-3, 37/4.
potrošniška prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - obvezna garancija - razveza pogodbe - zahteva za zamenjavo stvari - nepomembna napaka - klikanje sklopke
Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015258
ZPP člen 39, 41, 41/2, 339, 339/2-15, 367, 367/3, 367/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 377. ZOR člen 372, 372/2.
dopuščena revizija – pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe – zastaranje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditve o dejstvih – predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je ugotovilo, da tožeča stranka ni zatrjevala odstopa od pogodbe in zato ni odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi s pravilnostjo odstopa od pogodbe in zastaranjem zahtevka na tej podlagi?
O vprašanjih, ki jih postavlja tožnik v predlogu, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012 in tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010), izpodbijana odločitev pa je z njim skladna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO
VS0015215
OZ člen 59, 59/1, 59/4, 239, 239/1, 432.
pogodba o pristopu k dolgu – odločni pogoj – zavarovanje terjatve - izročitev bianco menic
Dolžnost izpolniti pogodbo ali izpolnitvena dolžnost je direktna, neposredna posledica veljavne sklenitve pogodbe in njenega učinkovanja in ne obratno. Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika, pač pa je njena „izpolnitev pošteno v vsem, kot se glasi“ njegova dolžnost (prvi odstavek 239. člena OZ).
Ker tožnik svojega vozila ni izročil toženki, pač pa gospodarski družbi, toženka ni stvarno pasivno legitimirana (s tožnikom ni v razmerju iz sporne komisijske pogodbe).
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 490. OZ člen 464, 464/1, 619.
podjemna pogodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stvarne napake grajanje stvarnih napak – dovoljenost revizije – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Stvarne napake morajo biti grajane konkretizirano, kar pomeni, da bi morala tožena stranka natančno označiti stvari, ki so imele napako in natančno navesti, kakšne te napake so.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002005
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 95, 95/2, 377. OZ člen 619, 622.
projektantska pogodba – netipična podjemna pogodba – napake v projektni dokumentaciji – odškodninska odgovornost projektanta – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – pooblastilo za zastopanje – član uprave družbe - zavrženje revizije
Projektantska pogodba je atipična oblika podjemne pogodbe, pri kateri je pomembna ne le izdelana projektna dokumentacija, temveč tudi končni rezultat, to je objekt, zgrajen brez napake. Če ima objekt napake zaradi napačne ali pomanjkljive projektne dokumentacije, je (ob obstoju ostalih predpostavk odgovornosti) podana poslovna odškodninska odgovornost projektanta za škodo, ki nastane naročniku.
Toženec je dolžan naročena, izdelana in prevzeta dodatna dela v stanovanju plačati tudi brez podpisa aneksa k pogodbi, saj je zaradi realizacije ustnega dogovora o izvedbi dodatnih del v kupljenem nedokončanem stanovanju napaka v obliki tega dogovora konvalidirala.