fiksen pravni posel – izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe – izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla – posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla – dopuščena revizija
Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - poslovna praksa - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - uzance
V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njenih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Določbo 12. člena OZ se torej uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno.
sklenitev pravnega posla – dogovor o sklenitvi pravnega posla – prevzem družbe - zapis sestanka – odločanje na podlagi verjetnosti – dokazni standardi
Dogovora ni mogoče šteti za nič več kot le za zapisnik sestanka in mu ni mogoče pripisati nobenih zavezujočih učinkov. Glede na to, da je bil namen podpisnikov dogovora kasnejša sklenitev pogodbe, je jasno, da že sam dogovor ne more biti podlaga za prenos delnic. V nasprotnem primeru namreč sklenitev nove, kasnejše pogodbe sploh ne bi bila potrebna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.
Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
Vrhovno sodišče ocenjuje, da glede na spremenjene določbe ZKZ in sprejeto načelno pravno mnenje v primeru kršitve prisilnih določb ZKZ ni mogoče na načelni ravni izključiti zahtevkov za ugotovitev ničnosti pogodbe. Seveda pa bo odločitev o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev ničnosti vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.
V obravnavanem primeru je tožnica podala ponudbo za prodajo celotnega kmetijskega posestva z navedbo, da se posestvo prodaja izključno v celoti, obremenjeno s služnostno pravico dosmrtnega stanovanja. Tudi prodajna cena v ponudbi je bila določena glede na takšne pogoje prodaje. To ponudbo so sprejeli tožnica in druga dva toženca, kar pomeni, da sta bili sklenjeni dve kupoprodajni pogodbi pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V obravnavanem primeru so bila v ponudbi poleg kmetijskih zemljišč tudi stavbna zemljišča, za veljavnost prodaje teh zemljišč pa ni potrebno soglasje upravne enote. Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da pogodba za prodajo stavbnih zemljišč še ni začela učinkovati. Prvi dve toženki sta namreč še pred pravnomočnostjo odločbe o odobritvi pravnega posla za kmetijska zemljišča, drugima dvema tožencema izstavili zemljiškoknjižno dovolilo za prepis lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, druga dva toženca pa sta se na podlagi tega dovolila tudi že vknjižila kot lastnika v zemljiški knjigi. S takšnim ravnanjem so toženci tožnici v primeru odobritve s strani upravne enote onemogočili realizacijo že sklenjene prodajne pogodbe za celotno kmetijsko posestvo. Toženci so s tem prekršili določbe ZKZ o predkupni pravici, zaradi česar je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev, da je pogodba nična (86. člena OZ).
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok – začetek teka garancijskega roka – zahtevek za znižanje kupnine – primopredajni zapisnik – oseba, upravičena za podpis primopredajnega zapisnika – kršitev razpravnega načela
Primopredajni zapisnik lahko podpiše širši krog oseb in ne le tisti, ki so sicer pooblaščeni za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun pravne osebe.
najemna pogodba – najem poslovnega prostora – uporaba prostora za namen, določen s pogodbo – primernost poslovnega prostora za dejavnost najemnika - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca – odpoved najemne pogodbe – razlog za odpoved najemne pogodbe – povrnitev premoženjske škode najemnika - odgovornost najemodajalca
ZPSPP v 14. členu določa, da mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo.
Ker tožena stranka tožeči stranki ni zagotovila poslovnega prostora, v katerem bi bilo opravljanje njene dejavnosti mogoče, je kršila najemno pogodbo in 14. člen ZPSPP ter s tem ravnala protipravno. Kljub odsotnosti izrecnega pogodbenega določila, bi morala tožeči stranki poslovni prostor izročiti v takem stanju, da ga bi bilo mogoče uporabiti za dogovorjeni namen.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poslovni prostori - uporabnina – višina uporabine
Tožeča stranka je ves čas postopka uveljavljala plačilo uporabnine, kar po določbi 198. člena OZ ustreza (prav) pojmovanju koristi, ki jo ima nekdo od uporabe stvari v svojo korist. Poleg tega je tožeča stranka zaradi utemeljevanja višine tožbenega zahtevka kot (njenega) prikrajšanja smiselno predlagala (še) dokaz z izvedencem, ki ga je sodišče tudi izvedlo, in sicer prav za ugotovitev višine ustrezne uporabnine za celotno obdobje sporne uporabe poslovnih prostorov s strani tožene stranke.
izpolnitev pogodbe – napaka volje – pravna napaka – vpis v zemljiško knjigo – prodaja nepremičnine
Pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, lahko predstavlja tudi pogodba, na podlagi katere lahko tretji zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 3, 21b, 21b-2.
vode - taksa za obremenjevanje vode – dogovor o odstopu takse za obremenjevanje vode med občinami – kogentnost Uredbe o taksi za obremenjevanje vode – veljavnost dogovora o odstopu takse za obremenjevanje vode
Dogovarjanje občin o razpolaganju s sredstvi, zbranimi iz naslova takse, ni bilo v nasprotju s kogentno ureditvijo v Uredbi. Slednja takšnega dogovarjanja ni urejala, niti ga ni prepovedovala.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka prejeta sredstva vrnila tožnici. Tega dogovora ni mogoče razumeti izolirano od ostalih pogodbenih določb. Nakazilo sredstev toženki je bilo posledica odstopa takse, zato mora enako veljati tudi za vračilo teh sredstev. Slednja je mogoče vrniti le tako, da toženka odstopi tožnici takso, temu odstopu pa lahko sledi nakazilo sredstev. Za neposredni denarni zahtevek tožnice ni pravne podlage. Tožnica sredstev ni posodila iz svojega premoženja, zato ne more niti od toženke zahtevati, da bi odstopljeni znesek vrnila iz svojega premoženja. Ker tožnica v tem sporu zahteva od toženke neposredno vrnitev sredstev, ne pa odstopa takse, ne more uspeti ne s svojim zahtevkom ne z revizijo.
razveza pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zastaranje - rok za zastaranje - načelo vestnosti in poštenja
Ker določba 126. člena ZOR ščiti interes upnika kot pogodbi zveste stranke, je prenehanje pogodbe odvisno od njegovih aktivnih ravnanj. Zato zakonodajalec v smislu varovanja izpolnitvenega interesa pogodbi zveste stranke ni izrecno določil roka, v katerem bi moral upnik prvič pozvati dolžnika na izpolnitev obveznosti v dodatnem roku, saj je po sami naravi stvari slednje vezano na vsakokratno naravo pravnega posla ter na njegov izpolnitveni čas. Obvestilo o primernem dodatnem roku glede na določbo drugega odstavka 126. člena ZOR mora upnik tako logično podati v nekem razumnem času glede na konkretne okoliščine vsakokratnega primera. Sodišče mora namreč pri presoji upnikove pravice do razveze pogodbe po 126. členu ZOR upoštevati tudi spoštovanje temeljnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, in sicer kot (naravno) mejo (še) dopustnega ravnanja pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenega razmerja.
Ker je bistvo zastaranja prenehanje pravice do sodnega varstva, upnik glede na dolžnikov izrecni ugovor zastaranja po preteku relevantnega zastaralnega roka ne more več (uspešno) zahtevati prisilne izpolnitve odškodninske terjatve, ki je posledica realizacije odstopnega upravičenja po 126. členu ZOR.
Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015644
OZ člen 555, 568. ZD člen 115, 120. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – neupravičena pridobitev – pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino - gradnja na tujem svetu – spojitev
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.
pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).