Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).
pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.
Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
pogodba v korist tretjega – nastanek obveznostnega razmerja
Naročilo družbe S. toženi stranki, da da sporno pošiljko kave na razpolago tožeči stranki, in sprejem tega naročila s strani tožene stranke, pomeni, da je bila med družbo S. in toženo stranko sklenjena pogodba v korist tretjega (149. člen ZOR). S to pogodbo se je tožena stranka kot promitent družbi S. kot promisarju zavezala, da bo izpolnila tožeči stranki kot beneficiarju. Zato ne drži revizijski očitek, da med pravdnima strankama ni moglo nastati nikakršno obveznostno razmerje, ker naj med njima ne bi bilo pogodbenega razmerja. S sklenitvijo pogodbe v korist tretjega se je namreč tožena stranka zavezala izpolniti tožeči stranki, slednja pa je pridobila lastno in neposredno pravico, da od tožene stranke terja izpolnitev prevzete obveznosti, to je izročitev sporne pošiljke kave.
začetek stečajnega postopka nad revidentom – pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – trditveno in dokazno breme – račun kot dokazna listina – račun brez specifikacije – priglasitev pravdnih stroškov po ZOdvT – prisoja stroškov po OT
Materialno pravo, v tem primeru pogodbena določba, na katero tožnik opira svoj zahtevek, jasno določa, na podlagi katerih elementov se določi višina pogodbene kazni. Na tožniku je, da te elemente navede in jih tudi dokaže. Če tega ne stori, toženec nima učinkovite možnosti ugovarjati računu oziroma lahko le pavšalno ugovarja, da zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni jasen, kar je tožena stranka tudi storila.
Bistveno v tej zadevi je namreč, da zaradi skopih navedb tožnika, ki se nanašajo na višino tožbenega zahtevka, tožena stranka sploh ni imela učinkovite možnosti opredeliti se do dejstev, ki jih je tožnik dokazoval s spornimi računi. Z drugimi besedami: iz trditev tožnika, da vtožuje pogodbeno kazen po treh računih, ne izhaja, na kateri podlagi oziroma podlagah je zaračunal to pogodbeno kazen.
Tožnik nosi dokazno breme za trditve, ki substancirajo zahtevek, toženec pa za dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Tožeča stranka je morala tako v konkretnem primeru dokazati obstoj in veljavnost posojilne pogodbe in aneksov, na toženki pa je bilo dokazno breme za ugovor, da podpis na predloženih listinah ni njen.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – cena del - podražitev del – obračun del
Trditve revidentke, da gre za dodatne stroške, ki z Dodatkom niso povezani, niso utemeljene. Pojem podražitev iz 3. točke prvega odstavka 1. člena Dodatka se nanaša na obseg vseh del, ki jih je izvedla tožeča stranka, ter tudi na vsa povišanja cen.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4002068
ZPP člen 252, 252/1. ZOR člen 313.
stvarne napake – pravočasno grajanje napak – sporazum o odpravi napak – pripombe k izvedenskemu mnenju – vračunanje izpolnitve
Ker sta stranki sklenili poseben (samostojen) sporazum o odpravi napak, tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na to, da opustitev pravočasnega grajanja napak izključuje toženkino upravičenje do znižanja plačila. Posebna zakonska zahteva o pravočasnosti obvestila o napakah (notifikaciji) kot pogoju za perpetuacijo naročnikovih ugovorov, v dani situaciji, ki jo je mogoče opredeliti kot sprejem podjemnikove obveznosti odpraviti napake, namreč ne pride v poštev.
Ravnanje sodišča, ki kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši (ali zahteva njegovih dodatnih pojasnil), zato samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Vendar pa se mora sodišče v obrazložitvi sodbe opredeliti do tistih strankinih pripomb na izvedensko mnenje, ki so za odločitev bistvenega pomena, in do njene zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila. Čeprav to niso dokazni predlogi (prvo so dokazni ugovori: drugo pa je izraz pravice stranke, da izvedencu na obravnavi postavlja vprašanja), gre za izraz pravice stranke, da se v postopku izjavi (22. člen Ustave), ki ji odgovarja dolžnost sodišča do opredelitve. Sodišče mora navesti, zakaj pripombe niso utemeljene, ter zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Tako pa ni dolžno postopati, če gre za očitno neutemeljene ali nerelevantne pripombe, ki na odločitev ne morejo vplivati. Enako velja za navedbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi, v takih primerih ni kršena.
Tožničina zatrjevanja, da je šlo le za začasen prenos lastninske pravice na spornem stanovanju, sta sodišči opredelili kot nagib za sklenitev pogodb, ki se ni uresničil in ki ni mogel vplivati na veljavnost sklenjenih odplačnih pogodb.
Ničnost sklenjene pogodbe tožnica zgrešeno utemeljuje s trditvami, da je prvi toženec podpisoval pogodbe po naročilu svojega upnika - četrtega toženca, zato da bi ta pridobil (zastavno) pravico na neobremenjeni nepremičnini. Prepoved t. i. komisornega dogovora je namreč omejena le na fazo stipulacije (ustanovitve) in na čas trajanja zastavne pravice, na solucijsko fazo, to je na čas po zapadlosti zavarovane terjatve, pa se ne razteza več, saj predstavlja le dogovor upnika in dolžnika o nadomestni izpolnitvi obveznosti.
Tožnica, ki v izvršilnem postopku ni ugovarjala neobstoja teh terjatev, ne more takega ugovora, ki ga utemeljuje z zatrjevanjem ničnosti pogodb, iz katerih izvirajo te terjatve, uspešno uveljavljati v tej pravdi. Tudi dokazov za trditve o bistveno nižji vrednosti terjatev, ki naj bi se s kupnino poplačale, tožnica ni predložila.
ZPP člen 191. ZOR člen 206, 206/1, 345, 376, 376/1, 414, 414/1, 1002, 1002/4, 1014. OZ člen 8, 320, 376, 395, 395/1. URS člen 27.
tožba - razširitev tožbe na novega toženca – leasing pogodba – poroštvo
Prvostopenjsko sodišče, ki je sledilo tožničinemu predlogu v vlogi z dne 19. 11. 1998 in po nasprotovanju tožencev razširitvi tožbe to vlogo pisalo v vpisnik kot novo tožbo ter jo kot takšno obravnavalo, ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne držijo revizijske trditve, da je s s tem de facto nadomestilo privolitev tožencev v spremembo tožbe in ju spravilo v položaj nadaljevanja že obstoječe pravde.
Prvi toženec pa tudi zgrešeno poudarja, da je s plačilom 70.000 EUR na zakonca A. prešla le tožničina pogodbena terjatev zoper drugega toženca. Drži, da sta se V. in Z. A. kot zastavitelja in poroka zavezala poravnati tožničino terjatev proti drugemu tožencu iz naslova pogodbe o leasingu. Toda obveznost drugega toženca, da tožnici plača vtoževani znesek, ne temelji le na pogodbeni, pač pa tudi na odškodninski podlagi. Zaradi kršitve pogodbe je tožnici odgovoren za škodo, katera ji je nastala v višini t.i. pozitivnega pogodbenega interesa - to je zneska, ki bi ji pripadel, če bi drugi toženec pogodbo izpolnil. Po četrtem odstavku 1002. člena ZOR pa tudi porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega. Iz ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila obveznost porokov A. omejena. Zato sta tudi onadva tožnici dolžna povrniti znesek, ki bi ga prejela, če bi drugi toženec pravilno izpolnil sklenjeno pogodbo. Solidarno z drugim tožencem je tožnici za to škodo odgovoren tudi prvi toženec. Po 1014. členu ZOR pa lahko porok enega izmed več solidarnih dolžnikov zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, skupaj s stroški. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da sta zakonca A. s plačilom 70.000 EUR do višine tega zneska postala upnika prej tožničine odškodninske terjatve v razmerju do obeh tožencev. Odločitev, da je tudi prvi toženec solidarno z drugim tožencem dolžan plačati V. in Z. A. znesek 70.000 EUR, je tako materialnopravno pravilna.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Revizijsko sodišče je že v sodbi II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.
dopuščena revizija – odločba sodišča druge stopnje - obveznost pritožbenega sodišča do opredelitve o pritožbenih navedbah – upoštevanje listin kot dela trditvene podlage – pogodbena kazen - pravočasnost uveljavljanja pogodbene kazni
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanjih:
ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so za odločitev o zadevi odločilnega pomena;
ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ki je kot del trditvene podlage tožene stranke upoštevalo listine, ki prikazujejo opis napak, njihov obseg oziroma preciziranje, lokacijo in vrednost;
ali si je tožena stranka z odklonitvijo začasnih situacij pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni.
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je razveljavitev oziroma odstop od najemne pogodbe v obravnavanem primeru pogoj za nastanek zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve?
Ali je mogoče jamčevalne zahtevke v primeru jamčevanja najemodajalca za stvarne napake v najem dane stvari uveljavljati le od notifikacije napak naprej ali tudi za čas pred notifikacijo?
Pri menjalni pogodbi ni nujno, da sta izpolnitvi obeh pogodbenih strank povsem enaki.
Nepremičnina obsega vse, kar je z njo trajno spojeno, tudi stavbo, ki je le sestavina nepremičnine. Zato tožnik ne more imeti solastniškega deleža na stavbi, temveč ga ima lahko le na celotni nepremičnini kot nerazdeljeni stvari.