POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016196
OZ člen 619, 649, 649/1, 650, 656. ZPP člen 367a, 367a/1, 367.c, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o delu - podjemna pogodba - gradbena pogodba - pojem gradbe - druga gradbena dela na obstoječih objektih - cena del - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišče nižjih stopenj, da je pogodba med pravdnima strankama podjemna in ne gradbena pogodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016971
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/2.
podjemna pogodba - jamčevanje za napake - odgovornost za napake - stvarne napake - odprava napak na podjemnikove stroške - stroški boljše izvedbe pri odpravi napak
Med stroške odprave napak na podjemnikove stroške (tretji odstavek 639. člena OZ) spadajo vsi stroški, ki so bili potrebni, da je opravljen posel pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti. Naročnik pa ni upravičen do povračila stroškov boljše izvedbe oziroma boljših lastnosti posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002289
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/1, 58. ZPP člen 7, 7/1.
dopuščena revizija – prodajna pogodba - oblika pogodbe – dogovor o obliki pogodbe - pravna podlaga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – ničnost pogodbe in usoda sporazuma o zavarovanju terjatve iz pogodbe
Revizija dopusti o pravnih vprašanjih:
- vplivu neupoštevanja dogovorjene oblike na veljavnost pogodbe;
- ali je sodišče prve stopnje kršilo prvi odstavek 7. člena ZPP s tem, ko je ugotovilo, „da je namen pogodbenic glede dogovorjene oblike iskati v ekonomskem razlogu“, sodišče druge stopnje pa s tem, ko v pritožbi uveljavljane kršitve ni saniralo;
- ali ima ugotovitev, da je prodajna pogodba brez pravnega učinka, za posledico ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve iz te pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016093
OZ člen 459, 465, 470, 488, 490, 490/1, 490/2, 491. SPZ člen 64, 64/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
prodajna pogodba – pravne napake - odgovornost za pravne napake – varstvo pred evikcijo – sankcija za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razdrte pogodbe – prodaja ukradenega vozila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oz. izročitev druge stvari brez napake. Tožnik tožencu pred odstopom roka, da ga oprosti pravice tretjega ni dal. Res je, da lahko ob smiselni uporabi 470. člena OZ kupec odstopi od pogodbe ne da bi prodajalcu dal primeren dodatni rok za izpolnitev, vendar le če je očitno, da prodajalec tudi v dodatnem roku ne bo odpravil napake.
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve (jamčevalne in odškodninske) odgovornosti za pravne napake (488. in 491. člen OZ).
gradbena pogodba – cena pogodbenih del - enotna cena – dodatna dela
Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2. ZOR člen 1083. OZ člen 82, 82/2.
bančna garancija – zloraba bančne garancije – obseg zavarovanja po bančni garanciji – prepoved vnovčevanja bančne garancije – prepoved zahtevati plačilo na podlagi bančne garancije – prepoved izplačila na podlagi bančne garancije – ugotavljanje volje pogodbenih strank – začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Tožnica se je v tretjem odstavku 6. člena Predpogodbe zavezala predložiti bančno garancijo v zavarovanje svojih obveznosti iz 6. člena Predpogodbe. Bančna garancija zato daje zavarovanje le za tiste obveznosti tožnice, ki izhajajo iz tega člena. V 6. členu Predpogodbe je določena obveznost tožnice, da na zahtevo prvega toženca od njega odkupi vse nepremičnine (iz 2. člena Predpogodbe) nazaj, po enaki ceni, kot so bile kupljene, če prvi toženec do 31. 12. 2006 iz kateregakoli razloga ne bi pridobil lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v 1. členu Predpogodbe (prvi odstavek 6. člena Predpogodbe). V primeru pisnega poziva prvega toženca k izpolnitvi obveznosti povratnega odkupa je tožnica dolžna skleniti prodajno pogodbo in plačati kupnino (drugi odstavek 6. člena Predpogodbe). Tako ne drži revizijska navedba, da je v 6. členu Predpogodbe ponovljena temeljna obveznost tožnice, da prvemu tožencu zagotovi prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. člena Predpogodbe, vendar pa izpolnitev te obveznosti ni zavarovana z bančno garancijo iz 6. člena Predpogodbe.
prodajna pogodba – pravne napake – odgovornost za pravne napake – pogodba o finančnem leasingu – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – ugovor aktivne legitimacije – ugovor materialnega prava – ugotavljanje vsebine pogodbenega prava – dopuščena revizija
Trditve toženke o pomanjkanju aktivne stvarne legitimacije tožnice temeljijo na pogodbenih določilih. Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah postavljenih trditev toženke (7. člen ZPP). Teh toženka ni podala (pravočasno).
posojilna pogodba – izočitev posojila – dokazovanje – dokazi - prekluzija – listine v tujem jeziku
Če posojilodajalec svoje zaveze izročitve posojila ne izpolni, ne more nastati zaveza posojilojemalca, da vrne nekaj, česar ni prejel.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi zadostno, razlagati in uporabljati ga je treba v skladu z njegovim namenom in glede na okoliščine konkretnega primera. V tej zadevi kasnejša, na poziv sodišča izredna predložitev prevodov ostalih tujih istovrstnih bančnih izpiskov ne trči na pravilo o prekluziji.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016151
ZTLR člen 3, 4, 4/2, 37, 37/1, 69. ZOR člen 73, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1. ZPP člen 41, 181, 181/1, 181/3, 370, 370/3.
prepoved komisornega dogovora – prepoved legis commisoriae – veljavnost pogodbe – dvakratno razpolaganje z nepremičnino – izročitev nepremičnine v posest – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – ničnost – oblika pogodbe – izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – teorija realizacije – sprememba upnika – sprememba dolžnika – prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – ugotovitvena tožba – obstoj pravnega razmerja – razlaga tožbenega zahtevka – pravni interes – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – obseg preizkusa revizijskega sodišča – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je utemeljeno sledilo stališčem sodne prakse, da ponovna prodaja sporne nepremičnine nedobrovernemu drugemu kupcu, potem ko jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in s tem ničnost zavezovalnega pravnega posla ter da ima prvi kupec v takem primeru zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime.
Ko se nedobroverni drugi kupec vknjiži kot lastnik, ima nasproti prvemu kupcu enak položaj, kot prodajalec, zahtevana zemljiškoknjižna listina pa odpravi oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca na podlagi prve kupne pogodbe s prodajalcem. Utemeljenosti izpodbijane odločitve ne omaje okoliščina, da je odpravi obravnavane ovire namenjena izbrisna tožba, saj je bilo še ob koncu glavne obravnave stališče pravne teorije o vprašanju aktivne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe nedorečeno, tedanja sodna praksa pa je dopuščala zahtevke za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Morebitnih razlogov, ki bi v konkretnem primeru onemogočali uporabo omenjene sodne prakse, na katero se je sklicevalo pritožbeno sodišče, revizija ne vsebuje.
Na podlagi sklenjene predpogodbe imata pogodbeni stranki predvsem pravico zahtevati sklenitev pogodbe, medtem ko jamčevalnih upravičenj praviloma nimata, saj do izpolnitve obveznosti iz glavne pogodbe še ni prišlo. Tako je pravilen sklep, da zato, ker je šlo za predpogodbo, tožniku ni bilo treba od nje odstopiti, ampak ga predpogodba ne veže več. Zato so vsi razlogi, ki se nanašajo na (ne) pravilno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov odveč. Bistvena je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da ni tožnik odgovoren za neizpolnitev predpogodbe, kar pa pomeni, da tožena stranka nima pravice obdržati prejete are (prvi odstavek 65. člena OZ).
Ugotavljanje prave pogodbene volje strank je v skladu z ustaljeno sodno prakso dejansko vprašanje, ki ga v revizijskem postopku ni več dovoljeno izpodbijati.
Ugotovitev, da sta se pravdni stranki, poleg plačila pavšalnega zneska, dogovorili za plačilo odvetniških storitev po tarifi, veljavni v času, ko je tožnik opravil delo, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila, utemeljuje sklep, da je tožnik upravičen do plačila v zahtevani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0016119
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku in tožbenim zahtevkom, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
ZMZPP člen 20, 48, 53, 56. OZ člen 299, 376. ZOR člen 133, 436, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 371, 378.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zastaranje – zahteva za izplačilo bančnega depozita – poziv za izpolnitev obveznosti – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – razlastitev – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum
Presoja nižjih sodišč, da je podana pristojnost slovenskega sodišča in da se za odločanje v tej zadevi uporabi slovensko pravo, je pravilna in utemeljena v določilih 20., 48., 53. in 56. člena ZMZPP.
Ravnanje tožnika v letu 1993 nima značilnosti zahteve za izpolnitev oziroma opomina, ki je enostranska pravnoposlovna izjava (izrecna ali konkludentna) volje, s katero upnik dolžnika pozove, naj opravi izpolnitev, in ki mora biti izražena nedvoumno.
Ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilno pravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki jih toženka lahko uveljavlja le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila. Navedena stališča veljajo tudi za sicer pravilne razloge nižjih sodišč, da obveznost toženke do tožnika ni prenehala z ukinitvijo podružnice oziroma z ustanovitvijo nove banke brez soglasja toženke (z razlastitvijo s strani tretje osebe) in da ni prišlo do prevzema dolga, saj tožnik ni podal soglasja po 436. členu ZOR.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Vsota zahtevanih, zapadlih in neplačanih zamudnih obresti od 28. 12. 2006 (vložitev tožbe) do 22. 5. 2007, ko je bil z uveljavitvijo novele OZ-A črtan 376. člen OZ, ki je vseboval pravilo ne ultra alterum tantum, ni dosegla vtoževane glavnice.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhajajo razlogi, da je tožba sklepčna in zakaj je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Prav tako je neutemeljen očitek, da ni šlo le za popravo tožbe, temveč za njeno spremembo. Tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevkov, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, temveč je le dopolnila in popravila navedbe datuma.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002223
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/3, 75, 81.
avtorsko pravo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela – prenos materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - prenos materialnih avtorskih pravic na predelavi avtorskega dela – obseg prenosa – razlaga spornih pogodbenih določil – aktivna legitimacija
S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Med predvidljivi obseg škode, nastale zaradi kršitve pogodbe, spadajo kršitve tistih interesov, ki so običajno povezni z izpolnitvenim ravnanjem, h kateremu je zavezana pogodbena stranka, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejavnost, ki jo opravlja pogodbi zvesta stranka. Dolžnost povrnitve škode je omejena na povprečno predvidljivo raven.
najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - prenehanje pogodbe o najemu poslovnih prostorov - odpoved pogodbe pred potekom časa
Pogodba o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. ZPSPP v 26. členu določa le način, na katerega se mora izjaviti odpoved. Zahteva po tem, da je odpoved oblična, ne širi, ampak oži možnost njene uporabe. S tem je zakonodajalec glede najemnih razmerij, katerih predmet so poslovni prostori, skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev in celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežiti njihovo prenehanje.
Z opustitvijo dajanja naročil je tožeča stranka kršila svojo sodelovalno dolžnost, posledično pa toženi stranki onemogočila izpolnitev njene obveznosti na pogodbeno dogovorjeni način. To pa pomeni, da terjatev tožnice na izpolnitev preostanka obveznosti z opravo grafičnih del in storitev toženke, uveljavljana s podrejenim tožbenim zahtevkom, do konca glavne obravnave še ni zapadla (311. člen ZPP). Že iz tega razloga je bilo treba pritrditi odločitvi sodišč nižjih stopenj tudi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka.
poslovodstvo - predčasni odpoklic člana poslovodstva – posledice prenehanja statusnopravnega razmerja – odpravnina zaradi predčasnega prenehanja funkcije poslovodstva
Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena pogodbe, nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi.