Sporno je, ali je promet z objektom, ki je opredeljen kot neskladna (ali druga nedovoljena) gradnja, prepovedan že od izgradnje ali od inšpekcijske odločbe ali celo šele od zaznambe inšpekcijskega ukrepa v zemljiški knjigi dalje.
Zakonske določbe, ki bi prepovedovale pravni promet s črno gradnjo, ni. Jezikovna razlaga določb 158. člena ZGO-1 kaže, da je podlaga prepovedi upravna odločba. Upravna odločba ne učinkuje retroaktivno.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da bi revidentka mogla in morala vedeti, da v okoliščinah konkretnega primera morebitnih (neformalnih) ustnih izjav predstavnikov toženke (mimo kreditnega odbora) ni mogoče šteti za izjavo volje toženke za sklenitev pogodbe o dolgoročnem kreditu.
Res je pisnost kreditne pogodbe predpisana predvsem v interesu kreditojemalca kot (načeloma) šibkejše stranke, vendar neupoštevanje obličnosti kreditojemalcu ne more biti v škodo, kadar se sam zavzema za veljavnost ustno sklenjene pogodbe; nosi pa seveda dokazno breme glede njenega obstoja in vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4003003
OZ člen 832, 832/1, 834, 834-2.
dopuščena revizija - pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - odpravnina - razlogi, ki izključujejo odpravnino
V obravnavanem primeru ugotovljena naklepna kršitev Pogodbe predstavlja tako resen vzrok, na podlagi katerega je bila tožena stranka upravičena odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka (832. člen OZ v zvezi z 8. členom Pogodbe), kot tudi krivdni razlog, ki izključuje odpravnino po 2. točki 834. člena OZ.
prenovitev - novacija - prenos pogodbe - prevzem dolga - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.)izrecno izražena volja, da se opravi novacija (324. člen OZ), in 3.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oziroma pravne podlage (323. člen OZ).
Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da med strankama ni bilo pogodbene volje za prenovitev sklenjenih posojilnih pogodb, so revizijska izvajanja, ki izpodbijajo zaključek sodišča prve stopnje, da novacija ni bila sklenjena že zato, ker na listini z dne 18. 3. 2009 niso bile navedene vse pogodbene stranke, povsem nepomembna. Navedeni revizijski razlogi se namreč nanašajo le na obstoj splošnih predpostavk za veljavnost sklenitve pravnih poslov, ki pa ob pomanjkanju posebnih pogojev za veljavnost novacije ne morejo privesti do drugačnih materialnopravnih zaključkov.
Do spremembe subjektov obligacijskega razmerja lahko pride na podlagi različnih pravnih poslov. Ker se v konkretnem primeru postavljene trditve toženca nanašajo na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju, jih je potrebno presojati z uporabo določb o prenosu pogodbe ali o prevzemu dolga. V obeh primerih mora sodišče v primeru spora ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, ki je dejansko vprašanje. Iz ugotovljenih dejstev glede vsebine pogodbene volje izhaja, da ni prišlo do spremembe subjektov obligacijskega razmerja po sklenjenih posojilnih pogodbah, zato materialnopravni zaključek o sklenitvi kateregakoli od zgoraj navedenih poslov, s čimer bi toženec lahko izpodbil svojo pasivno stvarno legitimacijo, ni mogoč.
Prodajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine, ki mora biti kupcu dana z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Ob sočasnosti izpolnitve za kupca, ki prevzem nepremičnine odkloni brez zakonskega razloga, nastopi tudi obveza plačati kupnino. Ker normalno, običajno rabo stanovanja izključujeta že potrebna menjava parketa v dnevno bivalnem prostoru in menjava sifona v kopalnici, toženec tožnici ni ponudil stanovanja zgolj z manjšimi napakami, ki ne ovirajo njegove normalne uporabe ne glede na vrednost njihove odprave. Tožnica stanovanja ni bila dolžna prevzeti in ne plačati zadnjega obroka kupnine, toženec pa ni imel pravice odstopiti od pogodbe.
Odvetnik, pooblaščen za zastopanje tožnice v pravdnem postopku, bi moral tožnici, ko ji je izročil sodbo višjega sodišča, pojasniti, kdaj je to sodbo prejel in kdaj se izteče rok za vložitev revizije. Tožnica je namreč ves čas trajanja pravdnega postopka trdila, da bo uporabila vsa dovoljena in mogoča pravna sredstva (torej tudi revizijo). Odvetnik ji je ob izročitvi sodbe višjega sodišča celo svetoval, naj si za vložitev revizije zagotovi drugega odvetnika. Torej je vedel, da tožnica namerava vložiti revizijo. Na izročeni sodbi višjega sodišča pa je bil zapisan drug, kasnejši datum brez pojasnila, kaj ta datum predstavlja.
Ne glede na napačen materialnopravni zaključek pritožbenega sodišča o odvetnikovi protipravnosti pa je odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, pravilna. Tožnica ni dokazala nastanka škode, saj ni dokazala, da bi s pravočasno vloženo revizijo uspela.
Ker toženka po izteku dogovorjenega roka ni izpolnila pogojev iz pogodbe - na spornem zemljišču ni zgradila poslovnega objekta - je dolžna nepremičnino vrniti.
Pri presoji sklepčnosti mora sodišče opraviti vsebinski in materialni preizkus, kakšno sodbo (ugodilno ali zavrnilno) bi moralo izdati, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Ocena, da bi ob predpostavki, da so vsa navedena dejstva resnična, sodišče moralo izdati zavrnilno sodbo, po oceni revizijskega sodišča ni pravilno. Gre za vprašanje dokazanosti, ne pa sklepčnosti. Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi, ali je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da znaša manjvrednost stanovanja zaradi obremenitve stanovanja s hipoteko 90.000 EUR. Pri tem bi moralo odgovoriti tudi na ugovor tožnika v odgovoru na pritožbo, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje trditvam v zvezi z višino škode sploh ni ugovarjala.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
V primeru izvedene kritne prodaje je višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, treba nujno vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.
Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo.
POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017497
ZD člen 106, 107, 107/1, 110, 111. OZ člen 546. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 367/5, 377.
izročilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - pogodba o preužitku - odplačnost pogodbe - pogodbene stranke - dediči - vlaganja v nepremičnino - aleatorna pogodba - načelo enakovrednosti dajatev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izročilno pogodbo (pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja), je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja. Zato morajo biti za njeno veljavnost vanjo vključeni oziroma morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017531
ODZ člen 948. OZ člen 190, 540. ZPP člen 380, 380/2.
darilna pogodba - preklic darila - odstop od pogodbe - velika nehvaležnost - tožba za vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (190. člen OZ). Iz razloga velike nehvaležnosti zato ni utemeljeno zahtevati razveljavitve darilne pogodbe.
Toženca sta se branila, da ni šlo za darilo, pač pa za odplačno pogodbo, saj da sta, ko je tožnica odkupila stanovanje po SZ, plačala kupnino, darilna pogodba pa naj bi predstavljala le realizacijo že tedaj dogovorjenega prenosa lastninske pravice nanju; dejansko naj bi bila sklenjena odplačna pogodba. Resničnosti teh trditev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker jih je zaradi zmotne presoje, da ni razlogov za preklic darila štelo za nepomembne. Glede na pravno naziranje revizijskega sodišča o obstoju razlogov za preklic darila pa se ta dejstva pokažejo za relevantna (v nasprotju z materialnim pravom bi bila odločitev, ki bi tožencema nalagala vrnitev darila, če podlaga pridobitve lastninske pravice sploh ni bilo darilo).
Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.
Vsebino elektronskega sporočila toženke z navedbo določenega hotela, cene in zahtevo za rezervacijo termina je tudi po določbah OZ treba šteti za predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe - torej za zavezujočo ponudbo (22. in 25. člen OZ), s sprejetjem katere je pogodba sklenjena.
V obravnavanem primeru najemna pogodba ni bila razveljavljena niti razvezana. Prav tako ni mogoče govoriti o naknadni nemožnosti izpolnitve (druge) stranke. V kolikor so bili dejansko dani v najem poslovni prostori, po površini manjši od prostorov, navedenih v najemni pogodbi, bi to pomenilo, da je imela najemodajalčeva izpolnitev (stvarno) napako.
Zakonska določba iz prvega odstavka 597. člena OZ, da najemnik zahteva znižanje najemnine, pove, da gre za tožbeno oblikovalno pravico: stranka lahko znižanje najemnine zahteva le od sodišča, ne more pa ga doseči sama z enostransko izjavo. V sodnem postopku lahko najemnik zahtevo za znižanje najemnine uveljavi le z oblikovalno tožbo. Takšen zahtevek pa v konkretnem primeru ni bil postavljen. Zahtevek za plačilo „preplačanih“ najemnin, obratovalnih stroškov ter stroškov hišne uprave, kot ga je postavila tožeča stranka, je namreč po svoji naravi dajatveni zahtevek.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017402
ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 1012.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora - prekluzija - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - poroštvo - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnica, sedaj tožnica, navede dejansko podlago obveznosti dolžnikov, sedaj tožencev, tvori tožbo. Tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi, da je podlaga obveznosti tožencev poroštvena zaveza iz kreditnih pogodb št. 4604/03 in št. 4603/03, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del, saj tožnik tedaj še ni izčrpal svoje pravice, da navede dejansko in pravno podlago zahtevka.
Toženca sta se zavezala, da jamčita banki (sedaj tožnici) za vse obveznosti kreditojemalca iz zgoraj navedenih kreditnih pogodb solidarno, brezpogojno in na prvi poziv, za kar sta ji tudi predložila dve osebni menici z menično izjavo in popisom osebnega premoženja. Povsem pravilna je torej ugotovitev sodišča druge stopnje, da sta se toženca zavezala za plačilo dolga kot poroka in da je ta njuna zaveza solidarna in neomejena, ter da so bile menice izdane za zavarovanje te poroštvene obveznosti.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017311
OZ člen 379, 379/5. ZPP člen 339, 399/2-15. ZIZ člen 17.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme
Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da je iz navedb pod 2. točko tožbe, kjer tožeča stranka najprej povzema pogoje iz pogodbe za odstop pogodbe in nato navaja, da tožena stranka obrokov ni plačala, razvidno, da zatrjuje odstop od pogodbe, to pa predvsem izhaja tudi iz priloženega dopisa z dne 11.11.2002. Pomembno je tudi, da sta navedbe tožeče stranke tako razumeli tožena stranka in sodišče prve stopnje, kar izhaja iz navedb v odgovoru na tožbo in iz obrazložitve zavrnitve zahtevka po tej pogodbi v sodbi sodišča prve stopnje. Po oceni revizijskega sodišča je tako ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je od pogodbe odstopila, v nasprotju z listinami v spisu, zaradi česar je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Tako kot pri poravnavi, tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve in vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.
Toženec je neposredni pravni naslednik izbrisane družbe, ki je bila podpisnica notarskega zapisa, zato ni nikakršnih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi tega izvršljivega notarskega zapisa. Tako ne more biti dvoma o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženca in je pravilen sklep, da tožeča stranka za vložitev tožbe glede obveznosti po prodajni pogodbi nima pravnega interesa.
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.