pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - izpolnitev pogodbe - ponavljanje pritožbenih razlogov v reviziji - utemeljenost revizije
Tožnici na podlagi določil pogodbe ni mogoče očitati nepravilne izpolnitve obveznosti, kar bi bila lahko podlaga za njeno pogodbeno odškodninsko odgovornost. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe namreč toženka v okviru trditvenega in dokaznega bremena ni ustrezno konkretizirala navedb o številu delavcev, ki bi jih morala tožnica priskrbeti za posamezna dela, pri čemer priložena listina o dejanski prisotnosti delavcev ne more nadomestiti teh trditev. Preko navedb o tožničini „opustitvi pojasnile dolžnosti“ zaradi odsotnosti delavcev pa revidentka izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni več mogoče.
TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002776
URS člen 8. OZ člen 3, 677, 688, 688/1. Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (Konvencija CMR) člen 1, 13.
dopuščena revizija - prevozna pogodba - mednarodni cestni prevoz - prevoznina - plačnik prevoznine - tovorni list CMR - izpolnitev tovornega lista - splošni pogoji - splošni pogoji poslovanjA v mednarodnem cestnem tovornem prometu
Skladno s točko 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu je pošiljatelj solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza tudi v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena.
Tožena stranka trdi, da je utemeljeno zavrnila sklenitev glavne pogodbe, ker naj bi predpogodba prenehala zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ.
Pogodbene stranke so s predpogodbo izrecno izključile vpliv spremembe cene delnic ciljne družbe na obveznost sklenitve glavne pogodbe.
Vprašanje, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo pri razlagi sporne pogodbe, je pravno vprašanje. Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil
. Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila, to pa lahko doseže le z ustreznimi trditvami, s katerimi zaseje dvom v jasnost pogodbenih določil.
nadurno delo - plačilo za nadurno delo - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - pogodbena odpoved nadomestilu za nadurno delo
Določbe pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik delo preko delovnega časa opravljal brez posebnega nadomestila, ni mogoče upoštevati. Delovni čas tožnika je bil s pogodbo določen, ni bilo ugotovljeno, da bi bil kasneje dejansko drugače razporejen in tožena stranka tudi ne ugovarja temu, da je tožnik opravil delo v delovnem času, ki izhaja iz evidence delovnega časa.
pravica do povrnitve škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - nezmožnost izpolnitve - prodaja tuje stvari - odškodninska odgovornost - kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
Podlaga odškodninskega zahtevka ni podana v 103. členu OZ, marveč v četrtem odstavku 239. člena OZ. Ta določa: „Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nemožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.“.
Razlaga navedene določbe v luči načela vestnosti in poštenja privede do pravila, da dolžnik, ki je za okoliščine, iz katerih izvira delna nezmožnost izpolnitve, vedel že ob sklenitvi pogodbe (iz česar sledi neizogiben sklep, da je zanje kriv) za takšno začetno nezmožnost tudi odgovarja. Iz trditvene podlage tožbe takšna zavest tožene stranke tudi izhaja. Odgovornost, o kateri govori četrti odstavek 239. člena OZ, je (tudi) odškodninska, če tako ustreza varstvu interesov pogodbi zveste stranke.
Ker ob predpostavki nezmožnosti izpolnitve nevarnosti, da bi upnik kumuliral odškodninski in izpolnitveni zahtevek, ni, odstop od pogodbe ni predpogoj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017649
OZ člen 35, 40, 52, 990, 991, 991/1, 994, 994/3, 995, 995/1, 996, 1002.
družbena pogodba - civilna družbena pogodba - societas - civilna družba - notranja družba - zunanja družba - skupni namen družbenikov - nagib - nedopusten nagib - obličnost - pridobitev premoženja družbe - izročitev premoženja v družbo - izpolnitveno ravnanje družbenikov - pridobitni način premoženja v družbo - premoženje družbe - neposredna pridobitev premoženja - posredna pridobitev premoženja - solastnina - sklepčnost
Družbena pogodba vzpostavlja obligacijsko zavezo družbenikov, da s prispevki ali poslovanjem pridobljeno premoženje izročijo v družbo in ne zaveze na drugega družbenika prenesti solastninsko pravico.
V razmerju do tožnika ima toženka na podlagi sklenjene družbene pogodbe obveznost pridobljeno premoženje izročiti v družbo. Pridobitev premoženja v družbo je zato lahko le pravnoposlovne in ne izvirne narave. Glede na to, da gre za nepremičnino, pri kateri se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, mora toženka po določbi drugega 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) za prehod premoženja v družbo izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo na nepremičnini lahko vknjižila solastninska pravica družbenikov po deležih, kot so dogovorjeni z družbeno pogodbo.
Tožnikov dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede na vsebino družbene pogodbe torej ne pomeni nič drugega, kot njegov obligacijski zahtevek proti drugemu družbeniku na izročitev premoženja v družbo. Čeprav gre na prvi pogled za prenos solastninske pravice na enega od dveh družbenikov, takšen vpis solastnine dejansko ne vzpostavlja klasičnega solastninskega razmerja, pač pa gre kljub zemljiškoknjižnemu vpisu solastnine še vedno za premoženje v družbi, ki je glede obeh solastninskih deležev družbenikov podvrženo režimu iz družbene pogodbe.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - animus donandi - načelo enake vrednosti dajatev - causa acguirendi - subjektivna teorija - causa (kavza) - aleatorna pogodba
Tipični prvini, ki (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Obstajajo seveda metode, po katerih je mogoče izračunavati urno postavko nekega tipičnega dela (npr. nege), a vendarle je neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi tudi kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama. Prav ta nepremoženjski (človeški) kontekst je za obe pogodbeni stranki v tipičnih primerih odločilnega pomena pri sklepanju pogodbe ter ga v denarju ni mogoče izraziti. Že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Ni mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.
Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
Res je, da je prošnjo za ponudbo poslala I. F. brez navedbe, da prošnjo pošilja v imenu tožnice, vendar je nato tretja tožena družba ponudbo, na podlagi katere je bila sklenjena pogodba, naslovila na tožnico, in ne na I. F., prav tako sta bila tudi oba računa naslovljena na tožnico, čeprav jih je plačala I. F. Glede na izpoved prvega toženca, da je I. F. povedala, da je ona investitorka, da pa je lastnica hiše njena hči, ima revidentka prav, da bi sopogodbenica ob navedenih dejstvih ob potrebni skrbnosti lahko sklepala (oziroma je glede na izstavljene račune tudi sklepala), da je njena sopogodbenica tožnica K. K., in ne I. F. Materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje je tako po oceni Vrhovnega sodišča zmotna. Pravilna uporaba tretjega odstavka 70. člena OZ narekuje sklep, da je pogodbo sklenila tožnica in je zato podana njena aktivna legitimacija v tej pravdi.
Za nastop toženčeve dolžnosti vrniti prejeto zadostuje ugotovljeno: da sta se pogodbenika dogovorila za posojilo in da je tožnik kot posojilodajalec tožencu posojena sredstva izročil. Čeprav bi tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil tako, da bi posodil tuja denarna sredstva, posojilno razmerje še vedno obstoji.
Stranka, ki se sklicuje na izpodbojnost pogodbe, in je tožena, razveljavitev pogodbe lahko doseže le z nasprotno ali s samostojno tožbo, ne pa z ugovorom.
Odločilno ni, kaj toženec v reviziji meni, da bi znala priča pojasniti, pač pa tisto, v zvezi s čim je predlagal njeno zaslišanje. Če predlagana priča prihaja iz toženčeve sfere in je pri njem zaposlena, dejstva, s katerimi je seznanjena, ne morejo biti zunaj njegovega zaznavnega območja, kar bi izjemoma lahko dovoljevalo njeno zaslišanje v poizvedovalne namene.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4002745
OZ člen 435, 435/1.
prodajna pogodba - obveznosti prodajalca - izročitev nepremičnine - posredna posest - najemna pogodba - sodba na podlagi pripoznave
Temeljna obveznost prodajalca je, da prodano stvar izroči kupcu tako, da ta na njej pridobi lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika.
prevozna pogodba - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - izpolnjevanje pogodbene obveznosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček zaradi odstopa od pogodbe
Iz četrtega odstavka 7. člena Pogodbe sicer izhaja možnost nastanka primanjkljaja blaga in način izravnave (poravnave ali kompenzacije) ugotovljenega primanjkljaja. Vendar pa iz njega ne izhaja, da zaradi ugotovljenega primanjkljaja blaga, zaradi njegove velikosti, ni mogoče prenehanje (takojšnja prekinitev) Pogodbe (po prvem odstavku njenega 11. člena). Čeprav v Pogodbi višina „dopustnega“ inventurnega manjka ni bila opredeljena, namreč ne more biti dvoma, da tožena stranka ni bila dolžna tolerirati vsakršnega primanjkljaja.
Pogodbena stranka, ki ne ravna po dolžnostih, ki izvirajo iz načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), to je tista, ki ne ravna lojalno do druge in ki druge ne obvešča o pomembnih dejstvih (konkretno o nastalem velikem manjku), se ne more sklicevati na sicer veljavna pogodbena pravila (konkretno na pogodbeno določbo o izravnavi ugotovljenega primanjkljaja). Poleg tega mora pogodbena stranka pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati z zahtevano skrbnostjo (6. člen OZ) in ne sme zlorabljati svojih pogodbenih pravic (7. člen OZ).
v primeru konkurence med navadno in fiduciarno cesijo je treba uporabiti splošno ureditev iz 420. člena OZ. Ta določa, da v primeru, ko upnik odstopi isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.
predlog za dopustitev revizije - mandatna pogodba - običajna cena - višina plačila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZOR člen 133, 1040. UZITUL člen 19, 223. ZGD člen 31.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – zahteva za izplačilo bančnega depozita - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – nasledstvo nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
V sporih med posameznimi varčevalci in toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu ne gre za vprašanje nasledstva, temveč jih je treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava ter splošna pravila o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
predlog za dopustitev revizije - delovršna pogodba - znižanje plačila - stvarne napake - ugovor znižanja plačila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da toženkin zavarovanec ni objektivno odgovoren za tožnikovo škodo. Organiziranje in vodenje soteskanja v naravnem okolju in na pogodbeni podlagi, organizatorja v razmerju do sopogodbenika ne postavlja v položaj obratovalca v smislu določbe 150. člena OZ.
POGODBENO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017742
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1. ZOR člen 133, 387, 387/2, 1035 - 1046, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
sukcesija - pogodba o bančnem depozitu - devizne hranilne vloge - hrvaški varčevalci - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine - podružnica - odgovornost matične družbe - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava - obresti od deviznih vlog - pripisovanje obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - dokazovanje - hranilna knjižica - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg pritožbenega preizkusa
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava „branch compensating deposit principle.“ V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Dolžnikovo pripisovanje obresti ima učinek pripoznave dolga, ki pretrga zastaranje.