Prenos pogodbe je pravni posel, s katerim se celoten pravni položaj ene pogodbene stranke prenese na tretjo osebo, ne da bi se pri tem spremenila identiteta prvotnega obligacijskopravnega razmerja. Za veljavnost prenosa, ki ga s pogodbo dogovorita eden od pogodbenikov prenešene pogodbe in tretji, se zahteva soglasje sopogodbenika iz prenešene pogodbe (prvi odstavek 122. člena OZ).
ZDR člen 11, 29, 29/1-3. ZDR-1 člen 13, 73, 73/1, 74, 74/3. OZ člen 9.
pogodba o zaposlitvi z direktorjem za nedoločen čas - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - potek mandata - izpolnitev pogodbe - ponudba druge zaposlitve - vodilni delavci - poslovodna oseba
Za poslovodne osebe ne veljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na vodilne delavce.
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar na način, da je bilo delovno mesto, za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi, opredeljeno le za čas trajanja mandata. Po taki pogodbi po poteku mandata in po tem, ko ni bila ponovno imenovana, pogodbenih obveznosti ni mogla več izpolnjevati. Kljub obstoju odpovednega razloga pa pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito odpovedati, če ji ni hkrati ponudila sklenitve druge pogodbe na delovnem mestu.
Tudi za pogodbo o zaposlitvi velja za stranki dolžnost izpolnitve obveznosti.
Pravno odločilno je, da je bil tožnik po eni strani seznanjen z okoliščinami v zvezi s finančnimi vlaganji v pogodbeno dogovorjenih okvirih, in da je bila tožena stranka po drugi strani vezana tudi na njegove posamične odločitve. Zato v konkretnem primeru ni bila kršena niti krovna Pogodba, niti kakršenkoli drug dogovor oziroma pogodbe, ki sta jih kasneje sklepali pravdni stranki. Tudi sklicevanje na Direktivo o trgih finančnih instrumentov na pravilnost izpodbijanih odločitev ne more vplivati. Zahteva, da bi tožena stranka morala svojim tovrstnim komitentom vselej in sprotno svetovati, kakšne bi bile najugodnejše naložbe v zvezi s sredstvi skladov oziroma vrednostnimi papirji in v zvezi s prodajo teh sredstev ter njihovim nadaljnjim investiranjem, ter z njimi celo samoiniciativno gospodariti, kot bi se lahko razumelo revizijske trditve, namreč presega njeno obveznost v smislu predmetne Pogodbe.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo
Revizija se dopusti glede vprašanj ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018313
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - ničnost pogodbe - prirejenost postopkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ničnost pogodbe zaradi kršitve 88. člena ZDen.
Vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018307
ZPP člen 181, 367a, 367c. SZ-1 člen 176. OZ člen 86.
dopuščena revizija - kršitev predkupne pravice - ugotovitev ničnosti - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - pravni interes - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali ima tožnica pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 ter ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018311
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 124, 131a. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačnost pogodbe - otrok - obveznost preživljanja svojih staršev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožnikov zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Revidentka s sklicevanjem na načelo afirmacije pogodb opozarja, da so pogodbene stranke morebitne pomanjkljivosti, torej zmoto tožencev glede dogovora o dejanski uporabi skupnih delov, odpravile, saj so njihovo odpravo v zapisniku o primopredaji opredelile kot pogoj za plačilo preostanka kupnine.
Z omenjeno trditvijo je revidentka dovolj obrazloženo opozorila na določbo četrtega odstavka 46. člena OZ, ki stranki preprečuje sklicevanje na zmoto, če je druga stranka ponudila izpolnitev pogodbe tako, kot da zmote ni bilo. V takšnem primeru pogodba, tudi če je obremenjena z naklepno povzročeno zmoto, konvalidira.
Ker je tožnica ponudila izpolnitev pogodbe, kot sta si jo ob sklenitvi zamišljala toženca, se na zmoto (in na zatrjevano prevaro) ne moreta več uspešno sklicevati. Presoja spora ob takšnih dejanskih ugotovitvah zato ne more temeljiti na vprašanju veljavnosti pogodbe zaradi napak volje, ampak, upoštevajoč postavljene trditve tožencev, kvečjemu na podlagi pravil o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve z uporabo določb od 103. do 111. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002882
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu
Revizija se dopusti glede vprašanja: Do kdaj lahko naročnik v okviru okoliščin iz 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ) veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu?
dopuščena revizija - gradbena pogodba - odškodninska odgovornost - stvarne napake - jamčevanje za napake - odprava napak - odgovornost projektanta - odgovornost revidenta projektov - obligacijo prizadevanja - notifikacija - rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka - prekluzivni rok - izguba pravice - škoda zaradi zaupanja - solidnost gradbe - obligacija prizadevanja
Škoda, za katero projektant odgovarja po pravilih o odgovornosti za škodo zaradi zaupanja, so namreč tudi stroški odprave napak. Ob tem pa je bistveno, da se pri pogojih za odgovornost glede škode zaradi zaupanja, uporabljajo enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke.
Revident je prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti. S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je določba 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih prisilne narave, zaradi česar naj dogovor o sporazumnem načinu odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore za nedoločen čas med pogodbenima strankama sploh ne bi bil možen.
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor sodišča na pritožbene očitke - načelo kontradiktornosti - plačilo kupnine
Sodišče druge stopnje je na pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“. Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje).
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženec za neizpolnitev obveznosti toženca iz konkurenčne klavzule dogovorila ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ. V navedenem členu OZ določa, da je pogodbena kazen dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo.
Glede na navedeno zakonsko opredelitev pogodbene kazni je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno zaključilo, da sta se tožeča stranka in toženec v pogodbi o zaposlitvi za primer nespoštovanja oziroma neizpolnitve dogovora o konkurenčni klavzuli dogovorila za plačilo pavšalno dogovorjene odškodnine.
Na podlagi 253. člena OZ ima upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo če mu ni nastala nobena škoda. To pomeni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke iz razloga, ker nastanek konkretne škode v primeru toženčeve kršitve konkurenčne klavzule ni bil zatrjevan in ugotovljen, saj nastanek in višina škode ni pogoj za veljavnost dogovora o plačilu pogodbene kazni.
Kolikor je toženec pri konkurenčni zavarovalnici res opravljal enako ali podobno delo zavarovalnega zastopnika in to pri trženju enakovrstnih ali podobnih produktov in na teritorialnem območju, kot je to delo opravljal pri tožeči stranki, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke, da stranke praviloma v znatnem deležu sledijo zavarovalnemu zastopniku pri selitvi k drugi zavarovalnici in da se je višina pobranih premij na območju toženčevega zastopa pri tožeči stranki po zaposlitvi toženca pri konkurenčni zavarovalnici znižala. Kolikor bi se že zgolj ta dejstva izkazala za resnična, bi bilo jasno, da se je toženec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici in je taka zaposlitev za tožečo stranko pomenila konkurenco.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018238
OZ člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - darilna pogodba - nedopusten nagib - kavza - izročitev nepremičnine - prenehanje darilne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sklepčnost tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje (glede na okoliščine konkretnega primera) kršilo pravico stranke do izjave v postopku, ko je na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vendar pri tem sprejelo drugačno pravno stališče, na podlagi katerega je šele prvič presodilo, da je zahtevek nesklepčen, strankam pa ni omogočilo, da se o tem izjavijo pred izdajo odločbe.
ZPP člen 205, 207/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPSPP člen 12, 27.
predlog za dopustitev revizije - začetek stečajnega postopka nad predlagateljem - najem poslovnih prostorov - obnovitev najemne pogodbe za nedoločen čas - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002884
OZ člen 243, 468, 468/3, 490, 490/3.
povrnitev premoženjske škode - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - najemno razmerje na prodani nepremičnini - zemljišče - refleksna škoda - izgubljeni dobiček - posredna škoda - škoda zaradi izgube zaupanja - vmesna sodba
Tretji odstavek 468. člena OZ pogojuje uveljavljanje zahtevka kupca zaradi napake kupljene stvari po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le na primere nastanka škode na drugih njegovih dobrinah. Gre za izjemo glede predpostavk in časovnih okvirov pri uveljavljanju povrnitve škode, ki je vezana le na t. i. refleksno škodo. Vendar pa vtoževana škoda iz naslova izgubljenega dobička zaradi izpada dohodka od oddaje parkirišč ne predstavlja refleksne škode. Vtoževana škoda zaradi izgubljenega dobička je namreč škoda, ki je nastala kot normalna posledica pravne napake dela zemljišča. Vtoževana škoda je neposredna posledica omejene rabe 19 parkirišč kot dela kupljene nepremičnine, ki je zaradi s pravnim prednikom tožnice sklenjeno najemno pogodbo v tem delu obremenjena s pravno napako (tretji odstavek 490. člena OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002877
OZ člen 10, 126, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12. ZS člen 105a.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC - dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojnost sodišče
Ker druga tožnica ni bila v pogodbenem razmerju s toženko, svojega zahtevka ne more temeljiti na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Pogodba, sklenjena na podlagi javnega naročila, namreč ne vzpostavlja neposrednega konkludentnega razmerja med naročnikom in podizvajalcem (ali celo zaveze do splošne javnosti), kar želita prikazati revidentki, razen če zakon ne določi drugače.
Revidentki se neutemeljeno sklicujeta na 631. člen Obligacijskega zakonika (neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika). Določbe namreč ni mogoče uporabiti za odškodninske zahtevke podjemnikovih sodelavcev.
Škoda zaradi dodatnih stroškov hčerinske družbe ni enaka škodi, ki jo utrpi materinska družba. Slednja je namreč lastnica poslovnih deležev v hčerinski družbi. Škoda, povzročena hčerinski družbi, ima lahko za posledico zmanjšanje vrednosti teh deležev ali pravic iz deležev (nedoseženi dobiček ali manjši dobiček), vendar pa ne gre za isto škodo.
V zvezi z uveljavljano neupravičeno obogatitvijo tožnici nista izkazali, da bi bilo njeno premoženje (zaradi zatrjevanega prikrajšanja tožnic) povečano ali ohranjeno (ker naj bi morala plačati stroške, pa jih ni). Zaradi neplačila stroškov, ki so nastali zaradi nečesa, kar samo po sebi ni rezultiralo v koristi za toženko, namreč ne moremo sklepati o ohranitvi (denarnega) premoženja v smislu neupravičene obogatitve, temveč kvečjemu o škodi, ki je s tem nastala tožnicama.