Obličnost gradbene pogodbe je predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov. Enako je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.
Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je pravilna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokončni obračun kot zunajsodna poravnava (lahko) globalno uredi pravna razmerja med strankama gradbene pogodbe, ne predstavlja pa izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del.
pogodba o prodaji poslovnih deležev - razlaga pogodbe - pogodbena volja - skupen namen pogodbenikov - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - trditvena podlaga - pravilna uporaba materialnega prava
Vsaka pogodba je predmet razlage. Odločitev o tem, ali bo sodišče pogodbo zgolj razlagalo z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil (kar sta storili nižji sodišči), v kolikšni meri bo besedilo razlagalo v luči temeljnih načel obligacijskega prava (in s tem preseglo golo jezikovno razlago) ali pa bo celo seglo tudi v sfero dejanskega (z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov), je odvisna od trditvene in dokazne ponudbe strank. Odločitev sodišča, ali in v kolikšni meri bo uporabilo metodo iz drugega odstavka 82. člena OZ, je pravna odločitev. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Ta pravna odločitev je odvisna od tega, ali subjektivna volja sploh lahko prevlada nad izjavo. Odločitev je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so dejanske narave, kar pomeni, da jih mora stranka konkretizirano navesti (npr. trditve o okoliščinah pogajanj; o zunanjih okoliščinah, ki tvorijo kontekst izjave; o dodatnih dogovorih, ki lahko privedejo do drugačne vsebine skupnega namena, kot bi izhajal zgolj iz razlage besedila pogodbe ...).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali domneva oderuških obresti iz prvega odstavka 377. člena OZ varuje fizično osebo, ki da poroštvo za bodoče obveznosti iz gospodarske pogodbe, katerih vsebina v času poroštvene izjave še ni določena.
Prenos pogodbe je pravni posel, s katerim se celoten pravni položaj ene pogodbene stranke prenese na tretjo osebo, ne da bi se pri tem spremenila identiteta prvotnega obligacijskopravnega razmerja. Za veljavnost prenosa, ki ga s pogodbo dogovorita eden od pogodbenikov prenešene pogodbe in tretji, se zahteva soglasje sopogodbenika iz prenešene pogodbe (prvi odstavek 122. člena OZ).
ZDR člen 11, 29, 29/1-3. ZDR-1 člen 13, 73, 73/1, 74, 74/3. OZ člen 9.
pogodba o zaposlitvi z direktorjem za nedoločen čas - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - potek mandata - izpolnitev pogodbe - ponudba druge zaposlitve - vodilni delavci - poslovodna oseba
Za poslovodne osebe ne veljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na vodilne delavce.
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar na način, da je bilo delovno mesto, za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi, opredeljeno le za čas trajanja mandata. Po taki pogodbi po poteku mandata in po tem, ko ni bila ponovno imenovana, pogodbenih obveznosti ni mogla več izpolnjevati. Kljub obstoju odpovednega razloga pa pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito odpovedati, če ji ni hkrati ponudila sklenitve druge pogodbe na delovnem mestu.
Tudi za pogodbo o zaposlitvi velja za stranki dolžnost izpolnitve obveznosti.
Pravno odločilno je, da je bil tožnik po eni strani seznanjen z okoliščinami v zvezi s finančnimi vlaganji v pogodbeno dogovorjenih okvirih, in da je bila tožena stranka po drugi strani vezana tudi na njegove posamične odločitve. Zato v konkretnem primeru ni bila kršena niti krovna Pogodba, niti kakršenkoli drug dogovor oziroma pogodbe, ki sta jih kasneje sklepali pravdni stranki. Tudi sklicevanje na Direktivo o trgih finančnih instrumentov na pravilnost izpodbijanih odločitev ne more vplivati. Zahteva, da bi tožena stranka morala svojim tovrstnim komitentom vselej in sprotno svetovati, kakšne bi bile najugodnejše naložbe v zvezi s sredstvi skladov oziroma vrednostnimi papirji in v zvezi s prodajo teh sredstev ter njihovim nadaljnjim investiranjem, ter z njimi celo samoiniciativno gospodariti, kot bi se lahko razumelo revizijske trditve, namreč presega njeno obveznost v smislu predmetne Pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018313
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - ničnost pogodbe - prirejenost postopkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ničnost pogodbe zaradi kršitve 88. člena ZDen.
Vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018307
ZPP člen 181, 367a, 367c. SZ-1 člen 176. OZ člen 86.
dopuščena revizija - kršitev predkupne pravice - ugotovitev ničnosti - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - pravni interes - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali ima tožnica pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 ter ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo
Revizija se dopusti glede vprašanj ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.
Revidentka s sklicevanjem na načelo afirmacije pogodb opozarja, da so pogodbene stranke morebitne pomanjkljivosti, torej zmoto tožencev glede dogovora o dejanski uporabi skupnih delov, odpravile, saj so njihovo odpravo v zapisniku o primopredaji opredelile kot pogoj za plačilo preostanka kupnine.
Z omenjeno trditvijo je revidentka dovolj obrazloženo opozorila na določbo četrtega odstavka 46. člena OZ, ki stranki preprečuje sklicevanje na zmoto, če je druga stranka ponudila izpolnitev pogodbe tako, kot da zmote ni bilo. V takšnem primeru pogodba, tudi če je obremenjena z naklepno povzročeno zmoto, konvalidira.
Ker je tožnica ponudila izpolnitev pogodbe, kot sta si jo ob sklenitvi zamišljala toženca, se na zmoto (in na zatrjevano prevaro) ne moreta več uspešno sklicevati. Presoja spora ob takšnih dejanskih ugotovitvah zato ne more temeljiti na vprašanju veljavnosti pogodbe zaradi napak volje, ampak, upoštevajoč postavljene trditve tožencev, kvečjemu na podlagi pravil o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve z uporabo določb od 103. do 111. člena OZ.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018311
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 124, 131a. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačnost pogodbe - otrok - obveznost preživljanja svojih staršev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožnikov zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - gradbena pogodba - odškodninska odgovornost - stvarne napake - jamčevanje za napake - odprava napak - odgovornost projektanta - odgovornost revidenta projektov - obligacijo prizadevanja - notifikacija - rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka - prekluzivni rok - izguba pravice - škoda zaradi zaupanja - solidnost gradbe - obligacija prizadevanja
Škoda, za katero projektant odgovarja po pravilih o odgovornosti za škodo zaradi zaupanja, so namreč tudi stroški odprave napak. Ob tem pa je bistveno, da se pri pogojih za odgovornost glede škode zaradi zaupanja, uporabljajo enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke.
Revident je prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti. S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ).
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je določba 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih prisilne narave, zaradi česar naj dogovor o sporazumnem načinu odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore za nedoločen čas med pogodbenima strankama sploh ne bi bil možen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002882
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu
Revizija se dopusti glede vprašanja: Do kdaj lahko naročnik v okviru okoliščin iz 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ) veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu?
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor sodišča na pritožbene očitke - načelo kontradiktornosti - plačilo kupnine
Sodišče druge stopnje je na pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“. Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje).
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženec za neizpolnitev obveznosti toženca iz konkurenčne klavzule dogovorila ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ. V navedenem členu OZ določa, da je pogodbena kazen dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo.
Glede na navedeno zakonsko opredelitev pogodbene kazni je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno zaključilo, da sta se tožeča stranka in toženec v pogodbi o zaposlitvi za primer nespoštovanja oziroma neizpolnitve dogovora o konkurenčni klavzuli dogovorila za plačilo pavšalno dogovorjene odškodnine.
Na podlagi 253. člena OZ ima upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo če mu ni nastala nobena škoda. To pomeni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke iz razloga, ker nastanek konkretne škode v primeru toženčeve kršitve konkurenčne klavzule ni bil zatrjevan in ugotovljen, saj nastanek in višina škode ni pogoj za veljavnost dogovora o plačilu pogodbene kazni.
Kolikor je toženec pri konkurenčni zavarovalnici res opravljal enako ali podobno delo zavarovalnega zastopnika in to pri trženju enakovrstnih ali podobnih produktov in na teritorialnem območju, kot je to delo opravljal pri tožeči stranki, se bo moralo sodišče opredeliti tudi do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke, da stranke praviloma v znatnem deležu sledijo zavarovalnemu zastopniku pri selitvi k drugi zavarovalnici in da se je višina pobranih premij na območju toženčevega zastopa pri tožeči stranki po zaposlitvi toženca pri konkurenčni zavarovalnici znižala. Kolikor bi se že zgolj ta dejstva izkazala za resnična, bi bilo jasno, da se je toženec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici in je taka zaposlitev za tožečo stranko pomenila konkurenco.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.