prodaja poslovnega deleža - skupni namen pogodbenikov - causa - razveza prodajne pogodbe - spremenjene okoliščine
Sodišči sta ocenili, da je bil skupen namen pogodbenih strank le, da toženca tožniku za dogovorjeno kupnino prodata vsak svoj poslovni delež v višini 20,0005 %. Sodišči sta navedli, da je bilo zapisano, da naj bi toženca od pok. B. B. pridobila še del njegovega poslovnega deleža in da v primeru, če tožniku uspe to realizirati v poslovnem registru, toženca od tožnika ne moreta zahtevati dodatnega plačila, vendar sta ocenili, da toženca nista štela, da je ta okoliščina bistvena zato, da bo namen pogodbe dosežen. Odločili sta tudi, da ekvivalenca dajatev ni porušena, ker je bila kupnina izrecno dogovorjena za delež 20,0005 % in zato morebitna pridobitev ali nepridobitev dodatnega deleža pok. B. B. na višino kupnine glede na vsebino zapisa dogovora v pogodbi ni vplivala.
Sodišče druge stopnje je pravilno presojalo, ali nekorektno ravnanje bivših družbenikov in to, da se je naknadno izkazalo, da so nekatere terjatve neizterljive, lahko predstavlja spremenjene okoliščine v smislu 112. člena OZ. Pravilno je odločilo, da gre za normalni poslovni riziko. Glede na povzete dejanske ugotovitve v obravnavani zadevi je pravilna tudi odločitev, da ni mogoče uporabiti določbe 116. člena OZ, ki se nanaša na primere, ko obveznosti iz naravnih (uničenje stvari) ali pravnih razlogov (naknadna pravna prepoved) ni mogoče izpolniti.
V delu, ko revidentka poskuša izpostaviti nejasnost in protislovnost ugotovitev glede dokončnega zneska kupnine, preskakuje pravna sredstva (prvi odstavek 367. člena ZPP, po katerem je predmet revizijskega preizkusa pravilnost sodbe sodišča druge stopnje, s katero je prvostopna odločitev prestala pritožbeni preizkus). Takšnega očitka namreč v pritožbi ni uveljavljala, nasprotno - v njej je posebej celo izpostavila nepotrebnost obrazlaganja sodišča prve stopnje, da je kupnino prejela, ker da to ni predmet te pravde in da bo vprašanje plačila kupnine morda predmet drugega pravdnega postopka.
Opisani tožnikov enostranski "poseg" v pogodbo, ki se na njen vsebinski telos ne nanaša, ne vsebuje takšnih pogodbenih sestavin, katerih ne bi mogla upoštevaje že doseženo voljo pogodbenikov o kupoprodaji nepremičnine ter o vseh glavnih in stranskih točkah pogodbe vnesti ena od pogodbenih strank sama brez posledic za njihovo pravno opolnomočenost.
OZ člen 26, 26/1. ZPP člen 2, 3. ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sporazumna odpoved - kogentnost zakonske določbe - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Drugačen je položaj v primeru, ko je pogodbo odpovedal najemnik. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče takšno najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. To pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna. To pa je tudi odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe s strani najemnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007188
OZ člen 190, 190/3, 990. ZPP člen 7, 205, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2-14.
plačilo - družbena pogodba (societas) - skupni namen družbenikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - razpravno načelo - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - izjema od pravila
Ugotovitve o širšem skupnem projektu med tožnikom, prvo toženko in A. A., katerega sestavni del je bila tudi pridobitev kredita s strani tožnika, ki je bil potreben za ustanovitev vmesne družbe in zagon igralniške dejavnosti v kazinu, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe (990. člen OZ), to sta skupni namen družbenikov in prizadevaje družbenikov za skupni namen.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredno plačilo podizvajalcu
Materialno dokazno breme glede vseh pogojev po 631. členu OZ je na tožnici (podizvajalki), vendar se je s tem, ko je tožnica dokazala, da se obe terjatvi nanašata na ista dela, procesno dokazno breme, da izpodbije koneksnost, prevalilo na toženca (naročnika). V praksi je namreč glede procesnega dokaznega bremena največkrat uporabljeno (temeljno) pravilo, po katerem vsaka stranka nosi trditveno in dokazno breme za tista dejstva, ki so ji v korist.
gradbena pogodba - neposredno obvezno plačilo podizvajalcu - javno naročanje - razlaga zakona - uredba - restriktivna razlaga
OZ člen 51, 82. ZN člen 47, 47-4, 48. ZD člen 104, 146, 146/2, 146/3.
pravna narava sporazuma - pogodba o pričakovani dediščini - obljuba darila - ničnost - obličnost - notarski zapis - skupen namen pogodbenikov
Tožnica je s tožbo z dne 17. 9. 2012 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec dolžan na podlagi pisnega dogovora izplačati 128.394,66 EUR, kar predstavlja polovico vrednosti denarnih sredstev na dveh bančnih računih, ki jih je podedoval po pokojni A. A.. Tožnica je trdila, da gre za povrnitev stroškov in plačilo nagrade za njeno skrb za pokojnico. Toženec je z nasprotno tožbo od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je ta dogovor ničen.
Sodišče prve stopnje je zahtevka po tožbi in po nasprotni tožbi zavrnilo. Odločilo je, da sporni dogovor ni pogodba o pričakovani dediščini (104. člen ZD), ki je po zakonu neveljavna, niti obljuba darila, ki bi morala biti sklenjena v obliki notarske listine. Ocenilo je tudi, da dogovor ne nasprotuje ustavi, prisilni predpisom ali morali, zato je toženčev zahtevek za ugotovitev ničnosti dogovora zavrnilo. Odločilo je, da gre za dogovor o prenosu dednega deleža na tretjo osebo (tretji odstavek 146. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), ki pa bi moral biti po drugem odstavku 146. člena ZD overjen. Poudarilo je, da je takšna oblika predpisana ad valorem, da teorija o realizaciji zato ne pride v poštev in je zavrnilo tudi zahtevek po tožbi.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 111.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Dejstvo, da je v pogodbi dogovorjen izpolnitveni rok, samo po sebi nič ne pove o naravi tega roka. Določenost izpolnitvenega roka še ne pomeni, da je pogodba fiksna. Pogodbeno določeni rok je fiksen šele, če je hkrati tudi bistvena sestavina pogodbe. Za presojo narave roka je odločilno, ali ima izpolnitev z zamudo za sopogodbenika še kakšen smisel. Če v primerih sicer na videz jasne pogodbene določbe pogodbeni stranki uspe z ustreznimi navedbami ustvariti dvom v to, da sta bistveni sestavini pogodbe ne samo izpolnitev same obveznosti, temveč tudi njena izpolnitev v predpisanem roku, in da je zato povsem mogoče, da je bil skupni namen pogodbenikov drugačen - tak, ki bi v primernem dodatnem izpolnitvenem roku dovoljeval tudi izpolnitev z zamudo - potem je treba šteti pogodbeno določbo za sporno in je ni mogoče enostavno uporabiti, tako, kot se glasi. Tedaj je treba dognati, kakšen je bil v resnici skupni namen pogodbenih strank (drugi odstavek 82. člena OZ).
aleatorna pogodba - pogodba o preužitku - fiktivna pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - enakost dajatev - pravica do zasebnega življenja - pravica do zasebne lastnine - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, zaradi česar že po naravi stvari ni mogoče opraviti ex post facto analize in obračuna vrednosti opravljenih prevzemnikovih storitev.
Posameznik (v obravnavnem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Lahko je do sebe neusmiljen in neizprosno varčuje, lahko po mili volji zapravlja, lahko živi v odrekanju, lahko "na veliki nogi". Kot si želi, kar mu ustreza, ga osrečuje in izpolnjuje. Vse to posamezniku zagotavlja ustavno jamstvo svobode na premoženjskem področju (33. in 67. člen Ustave) in tudi jamstvo nedotakljivosti zasebnega življenja (35. člen Ustave).
Preužitkarica bi zato lahko s premoženjem razpolaga tudi tako, da bi temeljito spremenila svoj življenjski slog. Lahko bi vse svoje prihranke in drugo premoženje vložila v nepojmljivo razkošje in nerazumno zapravljivost. Če bi to storila z "zlobnim" namenom prikrajšati dediče, bi si morda lahko kdo mislil, da je njeno ravnanje nespodobno, za koga lahko celo nemoralno. Vendar bi bilo pravno povsem dopustno. Dopustno zato, ker bi za njim stale omenjene ustavne garancije svobode.
ZV-1 člen 139, 139/1, 143, 143/1, 144, 144/2, 199.
ničnost koncesijske pogodbe - pravni interes za tožbo
Ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe sama po sebi še ne spremeni/izboljša pravnega položaja tožnice. Ker koncesija ob ugoditvi tožbenemu zahtevku v obravnavanem primeru še ne bi prenehala, je pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da je posledica, ki jo s tožbo zasleduje tožnica (podelitev koncesije njej) preveč oddaljena.
Dokler obstaja odločba o izbiri/določitvi koncesionarja oziroma dokler (v primeru prenehanja koncesijske pogodbe) ni izdan ustrezen akt vlade, koncesija obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005586
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 360.
neupravičena pridobitev - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri adaptaciji, ki jo je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri prenovi igralnice A., je imel podlago v gradbeni pogodbi, s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti adaptacijo igralnice. Pogodba je določala tudi plačilo za opravljeno delo. Gradbena pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo.
Začetek stečajnega postopka nad naročnikom del (A., d.d.) ni ničesar spremenil glede pravnega temelja. Zaradi stečaja gradbena pogodba ni prenehala, niti ni bila izpodbita ali razdrta. Še vedno predstavlja pravno podlago, na podlagi katere so bila opravljena prenovitvena dela, kakor tudi podlago za terjatev tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo.
Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Jezikovna razlaga navedene norme ne pušča dvoma: gre za tožbeno oblikovalno pravico.
Revizija očita sodbama sodišč druge in prve stopnje nasprotje med ugotovitvijo, da je tožnik uporabljal svoj računalnik in svoj fotoaparat, da ni redno hodil na delo in da ni bil dolžan najavljati dopusta ter ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja. Zatrjevano nasprotje ne more predstavljati uveljavljane bistvene kršitve, pač pa kvečjemu zmotno uporabo materialnega prava.
Tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim delavcem kljub neizpolnjevanju pogojev sklenil pogodbo o zaposlitvi (v prvem primeru) oziroma drugo pogodbo civilnega prava, čeprav so podani elementi delovnega razmerja (v drugem primeru).
Sklepanje pogodb civilnega prava, kadar je očitno, da gre za elemente delovnega razmerja, je zloraba, ki jo zakon sankcionira z domnevo o obstoju delovnega razmerja.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - prenehanje naročila - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - plačilo za trud - pravica do odškodnine - pavšalna odškodnina - načelo enake vrednosti dajatev
V skladu s teorijo je sicer načelno mogoče v podobnih situacijah prenehanja pogodbe zaradi okoliščin na strani ene od pogodbenih strank, priznati odškodnino prizadeti pogodbeni stranki tako v obliki negativnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo nekriva pogodbena stranka ima v obliki izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, ko ne bi bila pogodba razvezana oziroma ko ne bi prenehala, kot tudi pozitivnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo pogodbena stranka ima, ker pogodba ni bila izpolnjena (bodisi kot dejansko škodo in izgubljeni dobiček bodisi kot razliko po abstraktnem oziroma konkretnem izračunavanju odškodnine po diferenčni odškodnini). Vendar pa je konkretni primer specifičen in terja strožji (zožujoč oz. restriktiven) pristop pri prisojanju odškodnine iz naslova v tej pravdi uveljavljanega pozitivnega pogodbenega interesa, ko gre za odstop naročitelja brez utemeljenega razloga od pogodbe o naročilu (mandatne pogodbe), kjer je bil dogovorjen mesečni pavšal tudi, če mandatar ne opravi nobenega dela.
pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - sprejem izpolnitve - dogovor pogodbenih strank - uporaba posebnih gradbenih uzanc - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, pri katerem vztraja, da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna. Nobena okoliščina (ne gramatikalna razlaga ne namen te določbe) namreč ne govori za to, da bi stranki uporabe te določbe ne mogli izključiti oziroma da uveljavljanja pravice do pogodbene kazni ne bi mogli urediti drugače.
prodajna pogodba za nepremičnino - predmet prodajne pogodbe - napake volje - zmota v predmetu - izpodbojnost - izpolnitev pogodbe - dodatna dela - ustni dogovor o dodatnih delih - obličnost - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - plačilo dodatnih del
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je v pogodbah št. 50/24 in 50/25, ki jih je toženec podpisal 8. 7. 2003, v drugem členu zapisano, da s pogodbama toženec kupuje stanovanji v podaljšani 3. gradbeni fazi. S tem, ko toženec trdi, da sta bila predmeta pogodb dejansko stanovanji v fazi "ključ v roke", zatrjuje obstoj zmote v predmetu. Pogodba, ki jo ena od pogodbenih strank sklene v zmoti, je izpodbojna. Po 99. členu OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. Toženec ni zahteval razveljavitve pogodbe, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali, da sta bili kupnini v pogodbah dogovorjeni za stanovanji v 3. gradbeni fazi.