CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00013948
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/4, 1012. ZOR člen 1083, 1084, 1085, 1086, 1087. ZPP člen 165, 165/2. ZJS-1 člen 1. ZPOP-1 člen 16, 16/1, 17.
kreditna pogodba - garancija - bančna garancija - izdajatelj bančne garancije - odvisna bančna garancija - poroštvo - trajanje zavarovanja - bistvene sestavine pogodbe - fiksen pravni posel - rok - fiksen rok - posledice zamude - prenehanje veljavnosti pogodbe - razlaga pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio
Izdajatelj bančne garancije ni le banka, ampak so izdajatelji garancij lahko tudi tisti subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše (npr. zavarovalnice in nekatere finačne institucije). Tožena stranka v ta krog subjektov nedvomno spada, saj ima v skladu z določbo 17. člena ZPOP-1 izrecno zakonsko pooblastilo za izdajanje garancij podjetjem za bančne kredite.
V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je izoblikovalo stališče, da je bistvena značilnost fiksnega pravnega posla, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko brez pomena in da mora biti pri pogodbah iz 104. člena OZ volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena, še posebej izražena. Povedano drugače: pogodba se šteje za razvezano, če ni izpolnjena v določenem roku, če je taka izrecna volja pogodbenih strank izražena vnaprej (t. i. clausula irritatoria).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00013818
ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. URS člen 22.
prodajna pogodba - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - zavezovalni pravni posel - prenos lastninske pravice na nepremičnini - plačilo - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - trditveno breme - prekluzija
Vrhovno sodišče se strinja z zaključkom nižjih sodišč, da Izjava, ki sta jo podpisala tožnik in toženkin zakoniti zastopnik in je bila opremljena s toženkinim uradnim žigom, predstavlja zavezovalni pravni posel, saj sta bili pravdni stranki soglasni glede bistvenih sestavin prodajne pogodbe, in sicer predmeta (opredeljene sporne nepremičnine) in kupnine, čeprav se tožnik kot kupec ni zavezal plačati kupnine, ampak je toženkin zakoniti zastopnik potrdil, da je od njega v preteklosti prejel kupnino (46.581,43 EUR). Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da se plačila, ki jih je toženka dolgovala tožniku za njegovo delo na objektu, štejejo za že plačano kupnino za sporne nepremičnine. Iz Izjave pa izhaja tudi toženkina obveznost, da bo na tožnika prenesla lastninsko pravico, saj sta nižji sodišči ugotovili, da sta se pravdni stranki z Izjavo dogovorili tudi o tem, da ima tožnik na spornih nepremičninah izključno lastninsko pravico in da bosta uredili prenos lastništva v najkrajšem možnem času.
Pravilna je odločitev , da bi morebitne kršitve določb izvršilnega postopka tožnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Pravnomočnosti odločitev v izvršilnem postopku ni mogoče izigrati z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti dražbe v pravdnem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno odločili, da tožnik ni izkazal nobenega razloga za ničnost pogodbe o prenosu terjatve. Pravilna je njuna ocena, da ni dokazal zatrjevane navideznosti, niti, da bi šlo za neprenosljivo terjatev v smislu 417. člena OZ. Sodišči sta tudi pravilno pojasnili, da drugi toženec ni postal lastnik nepremičnine na podlagi pogodbe o prenosu terjatve, ampak na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine In 1996/00045 z dne 15. 1. 2007 v skladu z 192. členom ZIZ.
Ker toženca trditev o tem, da naj bi bila dejansko sklenjena posojilna pogodba s komisornim dogovorom, nista podala, sodišče druge stopnje nikakor ni bilo dolžno v tej smeri presojati zgoraj povzetih nejasnih pritožbenih navedb, ki so bile navržene le v potrditev glavne teze, da je bila pogodba sklenjena zaradi izigravanja upnikov. Po oceni vrhovnega sodišča so tako neutemeljeni revizijski očitki o pomanjkljivih razlogih v sodbi sodišča druge stopnje in o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo 132. člena SPZ.
Pravilna je odločitev sodišč, da sta na podlagi veljavno sklenjene prodajne pogodbe, toženca dolžna tožeči stranki izstaviti popolno zemljiškoknjižno dovolilo (prvi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), da je torej tožbeni zahtevek pravilno oblikovan in da po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih in ne petih letih kot zatrjujeta toženca v reviziji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00017016
ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - nepremičnina, pridobljena na podlagi pogodbe o preužitku
V sodni praksi je sprejeto stališče, da nepremičnina, ki se pridobi v času trajanja zakonske zveze s pogodbo o preužitku, spada v skupno premoženje, pri čemer se ne zahteva, da bi morala obveznosti iz take pogodbe izpolnjevati oba zakonca, temveč zadošča, da pogodbo izpolnjuje eden od zakoncev.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/3, 88, 112, 118, 119, 119/1.
najemna pogodba za poslovni prostor - ničnost pogodbe - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - načelo enake vrednosti dajatev - oderuška pogodba - nasprotovanje moralnim načelom - nedopustnost podlage - nedopusten nagib - spremenjene okoliščine - razveza najemne pogodbe
Ob nezatrjevanju drugih okoliščin, ki bi utemeljevale nedopustnost pogodbene podlage oziroma nedopustnost nagiba se izkaže kot pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da ugotavljanje primernosti višine najemnine ni odločilno za presojo ničnosti Najemne pogodbe.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do subjektivnega elementa oderuštva iz prvega odstavka 119. člena OZ tako, da ta element ne more biti izpolnjen na strani najemnice, ki je kot hčerinska družba odvisna družba svoje matere in ne obratno. Da bi tožeča stranka s pritožbo lahko uspešno izpodbila presojo sodišča prve stopnje glede oderuštva pogodbe, bi torej morala izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o obeh kumulativnih predpostavkah oderuštva.
Tudi sicer bi morebitno nesorazmerje pri dogovorjeni odškodnini lahko bilo podlaga le za delno ničnost Najemne pogodbe (88. člen OZ), ki bi jo morala tožeča stranka ustrezno utemeljiti. Glede nesorazmerne pogodbene kazni pa že zakon daje zavezancu za plačilo pogodbene kazni oblikovalno tožbeno upravičenje za zmanjšanje takšne obveznosti (252. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015309
ZPP člen 380, 380/2. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 66, 66/3.
prodaja nepremičnine - solastnina - prodaja solastnega dela nepremičnine - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - obvestilo o nameravani prodaji - bistvene sestavine pogodbe - odpoved predkupni pravici - tožba za razveljavitev pogodbe - oblika ponudbe - ustna oblika
Podatek o tem, komu se prodaja solastninski delež na nepremičnini, je bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine.
Materialnopravno zmoten je zaključek nižjih sodišč, da ustno obvestilo (ponudba predkupni upravičenki) samo po sebi ne zadošča. Če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je bila predkupna upravičenka s prodajo, njenimi pogoji in tudi o potencialnem kupcu dejansko ustno seznanjena ter se je nato svoji predkupni pravici odpovedala, je to po presoji Vrhovnega sodišča dovolj za zaključek, da njena predkupna pravica zaradi sklenjena sporne prodajne pogodbe med tožencema ni bila kršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012719
ZM člen 16, 16/2, 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 328, 359.
prepoved spremembe na slabše - očitna pomota - pravnomočnost - popravni sklep - menično poroštvo - aval - načelo menične strogosti - pooblastilo za izpolnitev
Očitno pomotne - navidezne odločitve ne postanejo pravnomočne (v smislu njihove nesprejemljivosti), saj lahko sodišče popravni sklep izda "kadar koli", in ne zgolj do pravnomočnosti sodbe.
prodajna pogodba za nepremičnino - notarski zapis - razveljavitev pogodbe - posojilna pogodba - subjektivni rok za izpodbijanje - ničnost pogodbe - prevara - navidezna (simulirana) pogodba
Relevantna je zmota ob sklepanju pogodbe; okoliščina, da tožnica prejela zemljiškoknjižni in izvršilne sklepe po sklenitvi pogodbe, ni argument proti zaključku, da je bila v zmoti v trenutku sklepanja pogodbe.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012700
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3. OZ člen 461, 462, 464, 468, 468/2, 480.
varstvo kupcev stanovanj - odprava stvarnih napak - zadržanje kupnine - preuranjenost tožbe - znižanje kupnine - škoda zaradi zaupanja - prevzem stanovanja - prekluzivni rok - pogodbena kazen za zamudo
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek iz naslova zadržanih kupnin s strani končnih kupcev, preuranjen. Zgolj dejstvo, da končni kupci, na katere se nanaša tožnikov zahtevek, utemeljeno zadržujejo kupnine, ni dovolj. Tožnik nima prav, da že samo zadržanje kupnin s strani kupcev predstavlja znižanje kupnine v izvensodnem postopku, saj gre za dve različni stvari. Ker tožnik v obravnavani zadevi ni trdil in ni dokazal, da so ti končni kupci bodisi že s tožbo dosegli odpravo napak ali znižanje kupnine, bodisi se je tožnik o tem z njimi sam dogovoril, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je njegov tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik zamudil enoletni prekluzivni rok po 480. členu OZ. Sodišči sta za začetek teka roka namreč zmotno šteli dan, ko sta končna kupca v letu 2007 vložila tožbo, saj tožnik takrat še ni mogel vedeti, ali je bil njun odklon prevzema stanovanja upravičen in mu posledično še ni bila znana škoda. Zato je enoletni prekluzivni rok začel teči šele, ko je sodišče druge stopnje s sodbo z dne 23. 3. 2011 potrdilo odločitev sodišča prve stopnje oziroma ko je bila ta sodba vročena tožniku. Glede na to, da je tožnik v obravnavani zadevi tožbo vložil 23. 9. 2011 (torej v manj kot leto dni po izdaji sodbe sodišča druge stopnje), jo je vložil pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012427
ZPP člen 115, 258, 262, 282. OZ člen 15, 90.
načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - preložitev naroka - zdravniško opravičilo - neupravičena odsotnost z naroka - darilna pogodba - soglasje volj - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - neobstoječa pogodba
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožnik v času sklepanja darilne pogodbe zaradi slabega zdravstvenega stanja ni imel sposobnosti razsojanja, da bi lahko oblikoval pravno relevantno voljo za darilo. Zato ni moglo priti do soglasja volj glede sklenitve darilne pogodbe, kar ima za posledico neobstoj pogodbe. Zakon sicer v izjemnih primerih dopušča konvalidacijo (poznejše prenehanje vzroka ničnosti), vendar za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
gradbena pogodba - neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - asignacija (nakazilo) - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - obstoj pooblastila - neupravičena pridobitev
Ker je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema od splošnega načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), mora biti podizvajalčev zahtevek do naročnika jasen in konkretiziran, priložena pa mu mora biti dokumentacija, ki izkazuje pripoznanje terjatve glavnega izvajalca. Zgolj dogovarjanje o možnem plačilu torej ne zadošča. Konkretni elektronski dopis naročnika o s strani glavnega izvajalca podpisani asignaciji ni zahteva podizvajalca, terjatev v njem po višini ni konkretizirana, na datum zatrjevane asignacije pa dela tožnice še niso bila dokončana in zato njena terjatev tedaj še ni dospela, prav tako pa tudi ne terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Pogoji za neposredno plačilo tožeči stranki po 631. členu OZ tako tedaj niso bili izpolnjeni.
kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu
kupoprodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - zaseg ukradenega vozila - odgovornost za izpolnitev z napako - odgovornost za pravne napake - premičnina - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00012985
ZPP člen 286b, 286b/1, 399, 399/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - odstop od pogodbe - pravočasnost ugovora - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je skladno s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku ugovor relativne bistvene procesne kršitve, da je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovega avtorskega dela iz prodaje, ki temelji na predpostavki o razvezani založniški pogodbi, vezano na predhodno pravnomočno odločitev, s katero je bil zavrnjen ugotovitveni zahtevek založnika, da založniška pogodba ni razvezana, podan pravočasno, če je podan šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v tretjem ponovljenem sojenju, po treh letih in pol pravdanja o istem spornem predmetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00011803
URS člen 22. ZDP-1 člen 18, 18/1, 34, 34/2, 69e. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1-9, 10, 12. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 86, 86/1, 119. ZPP člen 339, 339/2-8, 379, 379/1, 380, 380/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/1. ZVPot člen 22, 23.
Pojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno. Bistvena posebnost kreditne pogodbe v tuji valuti je možnost spremembe mesečne obveznosti za stranko, ki prejema dohodek v domači valuti, ob spremembi menjalnega tečaja. Gre za pomembno odstopanje od običajnega kreditnega razmerja in posledično dodatno tveganje za finančni položaj potrošnika v času trajanja kreditnega razmerja. Ob precejšnji devalvaciji domače valute se namreč kreditna obremenitev kreditojemalca, preračunana v domačo valuto, lahko bistveno poveča. Pri presoji, kolikšna je bila pojasnilna obveznost toženke glede tovrstnega kredita, je treba upoštevati, da je pri svetovanju in sklenitvi pogodbe banka nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožnik pa kot laik, ki posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli ni imel. Profesionalna skrbnost banko zavezuje k prizadevanju, da bo potrošnik sprejel odločitev o sklenitvi pogodbe na informirani podlagi, in da ga seznani s tveganji, ki so značilna za sklenjeni posel. Informacije bi morale biti tožniku posredovane na način, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto. Pri tem ni relevantna le vsebina kreditne pogodbe, temveč tudi morebitne informacije in dodatna pojasnila, ki (ni)so bila tožniku posredovana med pogajanji, vključno z oglasi.
Šele če bi bilo ob ponovni presoji ugotovljeno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni pravilno izpolnila, bi bilo treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo Sodišče Evropske unije (presoja dobre vere toženke in obstoja morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank). Šele ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega določila bi namreč vodila do pravne posledice ničnosti tega določila in/ali celotne pogodbe. Nepošteni pogoj pomeni nedovoljeno pogodbeno vsebino, za katero ZVPot kot lex specialis izrecno določa sankcijo ničnosti. Če bi se torej izkazalo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti ali da je tožniku dajala zavajajoča zagotovila in pojasnila, in pri tem ravnala v slabi veri, ne bi šlo le za kršitev iz predsklenitvene faze pogodbe, ki na njeno veljavnost ne bi imela vpliva. Namen izrecnega določila o ničnostni sankciji je, naj potrošniki zaradi nepoštenih pogojev ne trpijo nikakršnih negativnih posledic in naj jih takšni pogoji ne zavezujejo. Če pa bi se ugotovilo, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti (le) za nejasno določilo, ki pa ga ni mogoče opredeliti za nepoštenega (ker slaba vera toženke ali obstoj znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank ni izkazana), posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Revizijski očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Ker A. A. ni izpovedal, da je od tožnika poleg stanovanj kupoval tudi mansardo, je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje protispisen.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala (ni postavila trditve, da je izgubljeni dobiček nižji prav zaradi mansarde), je stališče nižjih sodišč, da bi moral tožnik dokazovati, kolikšen del kupnine v višini 220.000,00 EUR bi odpadel na stanovanji brez mansarde, očitno napačno.