CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00027966
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 338. SPZ člen 48, 48/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvo
Tožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde.
Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizijsko sodišče opozarja, da je sodišče druge stopnje v 7. točki obrazložitve ugotovilo, da brez sodelovanja pri organizaciji evropskega prvenstva toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane G. ne bi bila upravičena. Sodišče druge stopnje je zato ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno celostno presojalo namen sklenitve dogovora, torej ne zgolj prevzema kritja stroškov kotizacije ene od soorganizatork EuroBasketa 2013, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorko. Ugotovljeno je bilo, da je občina B. zagotovila dvorano, vendar se je prav zato, da bi se izognila stroškom plačila kotizacije, odpovedala pridobivanju kakršnihkoli evropskih sredstev. Tudi iz tega ugotovljenega dejstva po oceni revizijskega sodišča izhaja jasno razvidna povezanost med prevzemom obveznosti plačila kotizacije in prejetimi infrastrukturnimi sredstvi. Prav to vsebinsko povezanost poudarja sodišče druge stopnje in obrazloženo zavrača pritožbene navedbe, da takšna povezava ni nikoli obstajala, temu stališču pa se pridružuje tudi revizijsko sodišče.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se sredstva nato niso delila po enakih deležih, ampak je toženka prejela skoraj 60 % vseh sredstev in je zato prišlo do poskusa sklenitve novega dogovora. Ob ugotovitvi obeh sodišč, da dogovor o delitvi prevzete kotizacije sorazmerno glede na prejeta sredstva ni bil sklenjen, je pravilen nadaljnji materialnopravni sklep obeh sodišč, da je tožena občina dolžna izpolniti vsaj prvotno sprejeto obveznost o plačilu dodatnih 200.000,00 EUR. Povsem neprepričljiva je utemeljitev tožene občine, da bi obveznost plačila 200.000,00 EUR kotizacije obstaja le v primeru, če bi se tudi evropska sredstva delila na enake dele, ker pa do tega ni prišlo in je tožena občina nesporno dobila bistveno več kot bi pri enaki delitvi, pa tudi prvotno sprejete obveznosti ni.
Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026665
ZIZ člen 20a, 26. ZPSPP člen 26, 28.
izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - kondikcijski zahtevek - nastanek obveznosti - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov - dopuščena revizija
V primeru, ko sta stranki v notarskem zapisu pogodbe šele uredili pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje odstopnega upravičenja, sama terjatev, ki vsebuje kondikcijski zahtevek, še ne izhaja iz notarskega zapisa pogodbe. Upnik se je pri utemeljitvi predloga za izvršbo skliceval na neizpolnitev obveznosti dolžnika zaradi nepredložitve nove bančne garancije po unovčenju bančne garancije, ki je bila izročena ob podpisu pogodbe. Že iz teh navedb izhaja, da terjatev, ki jo je uveljavljal upnik, še ni obstajala ob sklenitvi Pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00025466
ZIZ člen 138, 138/1.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - obseg izvršbe - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot - dopuščena revizija
Nobenega dvoma ni, da do izvršitve plačilne transakcije pride s trenutkom odobritve plačila preko POS terminala in da je plačilo odobreno v korist prejemnika plačila. To logično pomeni, da z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o Izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne more vplivati dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne za denarna sredstva banke.
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo opravljenih del - zadržanje varščine - odprava napak - pristop k dolgu - neposlovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - uzance
OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela. To dejansko pomeni, da bi bile na ta dan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene, zaradi česar zavarovanje v obliki zadržanih sredstev ne bi bilo več potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026128
OZ člen 333, 648. ZPP člen 380, 380/1.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizija
Pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.
ZArbit člen 42, 42/2. OZ člen 247, 247/1, 252, 253, 253/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1, 5/2.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbe
Po presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo.
Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne posega v javni red Republike Slovenije in zato ne nasprotuje priznanju tuje arbitražne odločbe.
Pogodbeni stranki sta kazen v pogodbi dogovorili za primer posamezne kršitve, kar je posledica njune pogodbeno izražene volje. Skupni seštevek naložene pogodbene kazni pa je rezultat presoje arbitražnega senata oziroma ugotovljenega dejanskega stanja. Naložena pogodbena kazen ni dosegla zneska, ki bi bil prima facie nerazumen in bi terjal zavrnitev priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu.
Meja zadostne oziroma ustrezne obrazložitve je ob preizkusu tuje arbitražne odločbe postavljena drugače kot za slovenske sodne odločbe. Odločitev mora dosegati minimalni standard obrazloženosti, kar pomeni, da razlogi odločbe ne smejo biti sami s sabo v nasprotju in da mora biti iz njih jasno vidna dejanska podlaga odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00026309
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 3a, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45, 45/1.
načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Izpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
OZ člen 7, 70, 72, 72/1, 72/2, 73, 78, 78/1, 92, 525, 995. ZGD-1 člen 3, 5, 32, 35, 35/1, 35/3. ZPPVS člen 7. BHSPV člen 2.
premoženje Katoliške cerkve - kanonsko pravo - civilnopravno razmerje - veljavnost pravnega posla - prodajna pogodba - prodaja delnic - odstop terjatve (cesija) - zastopanje - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - prokura - pristojnosti nadškofa - posel izrednega upravljanja - odobritev pravnega posla - Sveti sedež - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic
S kanonskim pravom določene omejitve zastopnika so bistvene za presojo obstoja pravnega razmerja med tožnico in tožencem, saj pomenijo temelj veljavnega zastopanja in so za zastopnika tožnice zavezujoče. Veljavnost pogodbe se zato presoja po določbah OZ, kanonsko pravo pa je treba upoštevati v okviru presoje upravičenja za zastopanje, ki pomeni nujno predpostavko za to, da bi izjave volje, ki jih v imenu zastopanega daje oziroma sprejema zastopnik, neposredno učinkovale za zastopanega.
Ravnanje, s katerim tožnica zahteva plačilo obveznosti na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v bistveno enakih okoliščinah kot cesijska pogodba, ki ji je v škodo, zato njene veljavnosti ne priznava, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja ter zlorabo pravic, ki je prepovedana (7. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00032955
OZ člen 3, 15. ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 380, 380/1.
Iz socialnovarstvenih predpisov izhaja, da mora zavod v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja prek centra za socialno delo. Storitev institucionalnega varstva so po ZSV dolžni v prvi vrsti plačati upravičenci, šele za njimi ostali zavezanci. Tretje osebe pa lahko v skladu s pogodbeno avtonomijo z zavodom sklenejo dogovor, da bodo (do)plačevale oskrbnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00024552
ZPP člen 7, 181, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 50, 52, 533.
ugotovitev obstoja pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazovanje z listinami - izvirna/originalna listina - kopija pogodbe - ponarejena listina - pristnost podpisa - ponarejen podpis - sorodstveno razmerje - dokazovanje z izvedencem grafologom - dopolnitev izvedenskega mnenja - popis spisa - vpogled stranke v postopku v sodni spis - fotokopiranje listin v spisu - manjkajoča listina v spisu - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - procesna jamstva - načelo enakosti orožij - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki.
Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza originalu, in zato kršitve načela kontradiktornosti ni bilo. Nasprotno, toženka od samega začetka trdi, da je s strani tožnice zatrjevana sporna pogodba ponarejena, saj ne obstaja in toženki ni poznana niti ni bila z njo seznanjena, zato je tožnico pozvala na predložitev izvirnika. Ni razumno pričakovanje, da bi morala toženka poleg vsega drugega trditi še, da predložena kopija ne ustreza neobstoječi listini. Zanikanje pristnosti kopije je tako logično in nujno vsebovano v siceršnjem toženkinem vsesplošnem zanikanju obstoja sporne pogodbe. Manjkajoča priloga pa je pomembna z vidika razpravnega načela in procesnih jamstev pravdnih strank, zlasti njune pravice, da se izjavita o listinah, na katerih sloni razsodba.