CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00024552
ZPP člen 7, 181, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 50, 52, 533
ugotovitev obstoja pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazovanje z listinami - izvirna/originalna listina - kopija pogodbe - ponarejena listina - pristnost podpisa - ponarejen podpis - sorodstveno razmerje - dokazovanje z izvedencem grafologom - dopolnitev izvedenskega mnenja - popis spisa - vpogled stranke v postopku v sodni spis - fotokopiranje listin v spisu - manjkajoča listina v spisu - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - procesna jamstva - načelo enakosti orožij - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki. Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza originalu, in zato kršitve načela kontradiktornosti ni bilo. Nasprotno, toženka od samega začetka trdi, da je s strani tožnice zatrjevana sporna pogodba ponarejena, saj ne obstaja in toženki ni poznana niti ni bila z njo seznanjena, zato je tožnico pozvala na predložitev izvirnika. Ni razumno pričakovanje, da bi morala toženka poleg vsega drugega trditi še, da predložena kopija ne ustreza neobstoječi listini. Zanikanje pristnosti kopije je tako logično in nujno vsebovano v siceršnjem toženkinem vsesplošnem zanikanju obstoja sporne pogodbe. Manjkajoča priloga pa je pomembna z vidika razpravnega načela in procesnih jamstev pravdnih strank, zlasti njune pravice, da se izjavita o listinah, na katerih sloni razsodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022707
ZNPosr člen 13, 25. ZPP člen 367a, 367a/1
dopuščena revizija - pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka upravičena do provizije za posredovanje, če se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana.
Tožnik (sindikat) bi po eni strani bi lahko zaradi svoje delovnopravne vloge samo s svojim (uspešnim) kolektivnim pogajanjem neposredno vplival celo na (tuja) individualna delovnopravna razmerja oziroma koristi, medtem ko mu pogajalski položaj z vidika prizadevanja za drugačne sistemske rešitve glede položaja policistov na področju civilnega prava tega ne omogoča. Ker stavkovni sporazumi niso neposredno vplivali na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, je tudi z vidika civilnega razmerja strank razumljivo, da so bili že v zasnovi usmerjeni k prizadevanju za iskanje sistemskih rešitev, in ne k obligacijskopravnemu spreminjanju norm delovnega prava.
Z IOP obrazcem, ki ga podpiše oseba, ki je v družbi zadolžena za vodenje računovodstva, ni izražena volja družbe. Za odločitev o višini provizije, ki jo je zavarovalnica dolžna plačati izvajalcu storitev, je odločilno, ali sta se stranki pogodbeno dogovorili za opravo storitev, ki presegajo storitve, predvidene z ZZVZZ. Pravdni stranki se nista dogovorili za širši nabor storitev, ki so predvidene z ZZVZZ, zato tožnik tudi ni upravičen do plačila višje provizije, kot je zakonsko limitirana.
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, zato tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda tožnik po materialnem pravu upravičen do česa več ali česa drugega. Bistvo reparacijske obveznosti pri vzajemnih pogodbah je v tem, da vsaka stranka lahko zahteva vrnitev tistega, kar je na podlagi razdrte pogodbe dala. Tožnik je od toženke upravičeno zahteval vračilo danega, to je kupnine, ni pa upravičen od nje zahtevati, naj plovilo prevzame v posest. Tožbeni zahtevek za vrnitev plovila na podlagi razdrte pogodbe je postavila stranka, ki ni nosilka te pravice.
Pri presoji, ali je bil oškodovanec zavarovančev gost, ki se je mudil pri zavarovancu na zasebnem obisku, gre za razlago spornega določila splošnih pogojev zavarovanja. Za ekskluzivnost razlage, za katero se zavzema zavarovalnica, v spornem določilu ni zadostne opore. Odločilno je, da z njene strani pričakovane omejitve zavarovalnega jamstva iz spornega določila nedvoumno ne izhajajo na način, ki bi izključeval tožnikovo razlago. V takem primeru je treba večpomensko sporno določilo splošnih pogojev zavarovanja razlagati v korist nasprotne, šibkejše stranke. Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Do potrošnikov bi bilo nepošteno, da bi se najprej tržilo in nato upravljalo s takšnimi zavarovalni produkti, katerih mamljiva vsebina (npr. glede večjega obsega zavarovalnega jamstva) bi bila nato ob nejasnih in dvoumnih omejitvah na izvedbeni ravni (ob uveljavljanju zavarovalnega rizika) dejansko izvotljena.
OZ člen 50. ZN člen 3. ZPP člen 7, 7/2, 224, 286, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3
posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - ničnost - dokazno breme - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotavljanje okoliščin notranjega življenja, med katere spada tudi pogodbeni namen strank, pomeni dejansko ugotovitev o človekovem miselnem svetu. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da sta obe pogodbeni stranki hoteli skleniti navidezno pogodbo, sodišče druge stopnje pa je potrdilo pravilnost takšne dokazne ocene. Po tretjem odstavku 370. člena revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tožnik pa z večino revizijskih navedb izpodbija prav dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje in z njimi zato ne more uspeti.
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - menica - pogodba o odstopu terjatve - skupen namen pogodbenih strank - cesija - fiduciarna cesija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00021755
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke. Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022988
ZPP člen 7, 201, 201/2, 201/4, 212, 309a. OZ člen 15, 51, 51/1, 54, 54/3, 55, 55/1, 55/2, 1050, 1050/1, 1054, 1054/1. ZJF člen 50
revizija stranskega intervenienta - sklenitev pogodbe - pogodba o poravnavi - izvensodna poravnava - soglasje volj - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - javne finance - proračunski uporabnik - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - pobotni ugovor - izpodbijanje dejanskega stanja
Nižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021165
ZZdrS člen 25, 25/5, 25/4, 25/6. URS člen 49, 155. ZZdrS-F člen 26, 26/3
dopuščena revizija - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do proste izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - ustavna presoja - test sorazmernosti - test legitimnosti - prepoved retroaktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je razlaga ZZdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, skladna z Ustavo in samim namenom zakona, čeprav je toženec ostal zaposlen v sistemu javnega zdravstva in z njegovim prehodom javna sredstva in pacienti niso bili oškodovani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021084
ZZdrS člen 25, 25/2, 25/4, 25/5, 25/6. URS. ZZdrS-D 155,6.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - ustavna presoja - test sorazmernosti - prepoved retroaktivnosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v predhodni zadevi presodilo, da je trenutek odobritve specializacije tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (oziroma trenutek pridobitve pravice do "brezplačne" specializacije). Zato bi pomenila uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov poseg v toženkine že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost. Ker bi drugačna razlaga ustavnopravno nevzdržno posegala v življenjski položaj toženke, ki je svojo pomembno življenjsko odločitev o načinu specializacije sprejela pred sprejemom novelirane ureditve, Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi vztraja pri zgornji razlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00024557
ZPP člen 319, 319/2, 350, 350/2. OZ člen 92. ZZK-1 člen 149, 149/1-2
posojilna pogodba - ničnost pravnega posla - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - nujno sosporništvo - izbrisna tožba - ne bis in idem - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari. Vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes ali tudi erga omnes). Nična pogodba je neveljavna že od samega začetka. Ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta in upoštevati jo je treba po uradni dolžnosti. Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Sklicevanje na ničnost torej ni pridržano samo strankam pogodbe, saj ugotovitev ničnosti učinkuje erga omnes. Zato s procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb; učinek je podoben kot pri sodbah v statusnih sporih. Navedeno velja le za del zahtevka, ki se tiče ničnosti med tožencema sklenjenega pravnega posla, ne pa tudi za zahtevek iz izbrisne tožbe. Odločitev o tem zahtevku nima erga omnes učinkov, zato v razmerju do tožnikov o v tej pravdi uveljavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni pravnomočno odločeno. Šele z ugoditvijo njunemu zahtevku iz izbrisne tožbe bosta tožnika pridobila možnost oziroma pravico, da sama v zemljiškoknjižnem postopku dosežeta izbris hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na nepremičninah, katerih (so)lastnika sta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00020548
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - vrnitev danega - res iudicata - zastaranje - pravnomočnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00019983
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 102. SPZ člen 137, 137/2, 201
predlog za dopustitev revizije - REPO posli - prodaja vrednostnih papirjev - prenos lastninske pravice v zavarovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve - dolžniška zamuda - ugovor ogroženosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).