V 62. členu ZBan-1 je uveljavljeno načelo "štirih oči", to je obveznega skupnega zastopanja banke po vsaj dveh članih uprave. Skupno zastopanje pomeni, da oba člana uprave skupaj izjavljata in sprejemata voljo za banko. Predpostavka skupnega izjavljanja in sprejemanja volje je konsenz, soglasje glede njenega oblikovanja. Ob tem je (lahko) vprašanje, kdaj je bilo doseženo soglasje volj članov uprave, pomembno le z vidika časa sklenitve pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišča, da je pri razlagi določbe 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je prednostni upravičenec do zakupa zemljišča "zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup", v vseh konkretnih primerih, tudi v konkretnem primeru, ko gre za zakup visokogorskih planin, odločilno zgolj in samo dejstvo, da zemljišči, tisto, ki ga zakupnik že ima v zakupu (Planina A.), in tisto, ki ga želi pridobiti v zakup (planina B.), neposredno mejita, torej da sta neposredno mejoči zemljišči – planini, in ne dejstvo, da ležita planini B. in planina A. na parcelah, ki mejita druga na drugo in sta v naravi sosednji (mejni) planini, - ali je s tem v zvezi pravilna presoja oziroma razlaga sodišča, da je cilj določen v prvi alineji 1.a člena ZKZ (ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za predelavo hrane), dosežen le takrat, ko v primeru zakupa s strani prednostnega upravičenca po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ pride do prostorsko povezanih zemljišč, kar pa v konkretnem primeru, v katerem je šlo za zakup dveh sosednjih visokogorskih planin (planina A. in planina B.), naj ne bi bilo doseženo, ker navedeni zemljišči – planini "zgolj po širših parcelnih mejah mejita druga na drugo", nista pa neposredno prostorsko povezani in v posledici prednostna pravica do zakupa s strani prednostnega upravičenca do zakupa po 2. točki drugega odstavka 27. člena ZKZ naj ne bi bila izkazana.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali besedna zveza "zemljišče, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup" veže prednostno pravico na mejno (sosednjo) parcelo (parcelno številko).
Glede na potek dokaznega postopka revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila z dokaznim postopkom ovržena izhodiščna teza tožnika, da je toženec s podpisom pogodbe potrdil prejem avtorske pogodbe s scenaristom. Izkazalo se je, da je bila tožencu predložena le pogodba iz leta 2008, sklenjena med scenaristom in družbo Č. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bilo s tem procesno dokazno breme prevaljeno nazaj na tožnika in da je ob jasno usmerjenem ugovoru toženca v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2016 moralo to biti razumljivo tudi tožniku. Tako tudi ni utemeljen ugovor tožnika, da je bil dokazni postopek voden tako, da je bil izid zanj popolno presenečenje. Sodišče druge stopnje je opozorilo na velik pomen urejenosti razmerja s soavtorjem scenaristom, ki se nanaša tako na pravilno ureditev pogodbenih odnosov kot na izpolnitev obveznosti plačila honorarja. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi poudarilo, da bi v nasprotnem primeru scenarist lahko kadarkoli preprečil predvajanje filma. Sodišče druge stopnje je navedlo, da je toženec z dopisoma z dne 31. 7. 2012 in 7. 9. 2012 dovolj natančno pozval tožnika, v kakšni smeri mora dopolniti dokumentacijo, mu dal za to tudi dodatni rok in nato v skladu s 105. členom Obligacijskega zakonika od pogodbe odstopil. Pogodba o sofinanciranju v 23. členu določa, da lahko tožena agencija odstopi od pogodbe, če producent ne izpolnjuje obveznosti po tej pogodbi. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena pogodbe pa ima tožena agencija v takšnem primeru pravico zahtevati vrnitev zneska izplačanega na podlagi nepopolne ali neustrezne dokumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027961
ZPP člen 4, 339, 339/2-8, 347, 347/2, 348, 348/5, 351, 351/2. OZ člen 119, 1058/1, 1058/2
dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - oderuška pogodba - elementi oderuštva - pravica do izjave v postopku - dejansko stanje - izvajanje dokazov - sodba presenečenja - napake volje - ničnost poravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - procesna skrbnost stranke
Sodišče druge stopnje je brez izvedbe glavne obravnave nedopustno poseglo v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker zaradi kompleksnosti pravne problematike dedovanja po denacionalizacijskih upravičencih v povezavi z edinstvenostjo spornega dejanskega stanu v domači sodni praksi določilo iz 1058. člena OZ ni moglo tvoriti predvidljive pravne podlage za odločanje o sporu, tožnikoma ni mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti morala predvideti možnost uporabe te pravne podlage.
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, kadar sodišče napačno prenese določen podatek iz listinskega dokaznega gradiva (ali zapisnika o izvedbi dokazov) v obrazložitev sodbe in nato tako napačno preneseni podatek uporabi kot dokazni argument, ki vpliva na sodbo.
Zavarovanje odgovornosti je institut, ki je v korist oškodovanca. Kavza zavarovalne pogodbe je v zagotovitvi njegove premoženjske varnosti z izplačilom zavarovalnine, ki naj bi odpravila povzročeno škodo. Višina dogovorjene zavarovalne vsote pomeni jamstvo zavarovalnice za posamezni (celotni) zavarovalni primer in hkrati pomeni udejanjanje relativizacije obligacijskega razmerja upoštevaje, da se ob sklepanju pogodbe ne ve, kakšna bo višina nastale škode, zavarovalnica pa je upravičena do zagotavljanja lastne likvidnosti. Vprašanje oškodovančeve deljene odgovornosti za povzročeno škodo spada v sfero ugotavljanja obsega odškodninske odgovornosti ter končnega zneska odškodnine. Pomeni pa tudi konkretizacijo zavarovalnega primera, v katerem nastopi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino oz. zavarovalnino. Ob takem namenu omejitve obsega zavarovalničine dolžnosti je torej načelno zavarovalnica dolžna plačati celotni znesek odškodnine, ta pa je navzgor omejen z višino zavarovalne vsote oz. zavarovalnega limita (primerjaj tudi določbo 964. člena OZ in 15. člen Splošnih pogojev za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš tožene stranke). Pravilna uporaba materialnega prava zahteva tako izračunavanje, po katerem se najprej ugotovi višina odškodnine in se šele nato zniža znesek na raven limita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00027966
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 338. SPZ člen 48, 48/3
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvo
Tožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
Revizijsko sodišče opozarja, da je sodišče druge stopnje v 7. točki obrazložitve ugotovilo, da brez sodelovanja pri organizaciji evropskega prvenstva toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane G. ne bi bila upravičena. Sodišče druge stopnje je zato ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno celostno presojalo namen sklenitve dogovora, torej ne zgolj prevzema kritja stroškov kotizacije ene od soorganizatork EuroBasketa 2013, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorko. Ugotovljeno je bilo, da je občina B. zagotovila dvorano, vendar se je prav zato, da bi se izognila stroškom plačila kotizacije, odpovedala pridobivanju kakršnihkoli evropskih sredstev. Tudi iz tega ugotovljenega dejstva po oceni revizijskega sodišča izhaja jasno razvidna povezanost med prevzemom obveznosti plačila kotizacije in prejetimi infrastrukturnimi sredstvi. Prav to vsebinsko povezanost poudarja sodišče druge stopnje in obrazloženo zavrača pritožbene navedbe, da takšna povezava ni nikoli obstajala, temu stališču pa se pridružuje tudi revizijsko sodišče. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se sredstva nato niso delila po enakih deležih, ampak je toženka prejela skoraj 60 % vseh sredstev in je zato prišlo do poskusa sklenitve novega dogovora. Ob ugotovitvi obeh sodišč, da dogovor o delitvi prevzete kotizacije sorazmerno glede na prejeta sredstva ni bil sklenjen, je pravilen nadaljnji materialnopravni sklep obeh sodišč, da je tožena občina dolžna izpolniti vsaj prvotno sprejeto obveznost o plačilu dodatnih 200.000,00 EUR. Povsem neprepričljiva je utemeljitev tožene občine, da bi obveznost plačila 200.000,00 EUR kotizacije obstaja le v primeru, če bi se tudi evropska sredstva delila na enake dele, ker pa do tega ni prišlo in je tožena občina nesporno dobila bistveno več kot bi pri enaki delitvi, pa tudi prvotno sprejete obveznosti ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo opravljenih del - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zadržanje varščine - odprava napak - pristop k dolgu - neposlovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela. To dejansko pomeni, da bi bile na ta dan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene, zaradi česar zavarovanje v obliki zadržanih sredstev ne bi bilo več potrebno.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026665
ZIZ člen 20a, 26. ZPSPP člen 26, 28
izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - kondikcijski zahtevek - nastanek obveznosti - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov - dopuščena revizija
V primeru, ko sta stranki v notarskem zapisu pogodbe šele uredili pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje odstopnega upravičenja, sama terjatev, ki vsebuje kondikcijski zahtevek, še ne izhaja iz notarskega zapisa pogodbe. Upnik se je pri utemeljitvi predloga za izvršbo skliceval na neizpolnitev obveznosti dolžnika zaradi nepredložitve nove bančne garancije po unovčenju bančne garancije, ki je bila izročena ob podpisu pogodbe. Že iz teh navedb izhaja, da terjatev, ki jo je uveljavljal upnik, še ni obstajala ob sklenitvi Pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026128
OZ člen 333, 648. ZPP člen 380, 380/1
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizija
Pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.