Tožnika sta trdila tudi, da bi drugi tožnik in priče potrdili, da sta predstavnika prve toženke vsem podizvajalcem v pogajanjih zagotovila, da bodo dobili dovolila za izbris hipotek na izročenih nepremičninah, če bodo predložili ustrezno dokumentacijo in dokončali gradnjo z namenom, da bodo B. pridobili uporabno dovoljenje, ki je bilo nujno za nadaljnjo prodajo stanovanj in poslovnih prostorov. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi bilo to dejstvo pravno nepomembno, ker dogovori in obljube, če niso sestavljeni v obliki zavezovalnega posla, ne morejo predstavljati podlage za izdajo izbrisnega dovoljenja. Dodalo je še, da pa tudi iz drugih, listinskih dokazov izhaja, da zavezovalni posel ni bil sklenjen. Sodišče druge stopnje je te razloge potrdilo kot pravilne. Prvi tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je to stališče sodišč materialnopravno zmotno. Tožnika od sodišča zahtevata, naj tožencema naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke na nepremičninah (izbrisna pobotnica). Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen SPZ). Ta mora biti izdana v predpisani obliki (33. člen ZZK-1), iz nje pa mora glede na 29. člena ZZK-1 izhajati tudi pravni temelj za prenehanje pravice. To pa ne pomeni, da bi moral biti v enaki obliki sklenjen tudi dogovor o izstavitvi izbrisne pobotnice. Določba 52. člena OZ, ki določa, da mora biti pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravice na nepremičnini, sklenjena v pisni obliki, se namreč nanaša le na dogovore o pridobivanju stvarnih pravic. Dogovori o razbremenitvi nepremičnine pa so veljavni, čeprav so sklenjeni le ustno. Po prvem odstavku 51. člena OZ se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.
Sodišče (druge in tretje stopnje) odloča na podlagi trditev in dokazov, podanih v postopku pred sodiščem prve stopnje. S tem v zvezi velja tudi prekluzija navajanja dejstev in dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo (razen če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti prej). Povzemanje že podanih navedb in njihovo domnevno konkretiziranje v reviziji tako ne more vplivati na presojo (ne)zadostnosti ponujenih trditev pred sodiščem prve stopnje. Ugovori glede upravičenosti unovčitve bančne garancije so spadali v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Toženka je bila dolžna navesti minimum tistih dejstev, ki substancirajo njene ugovore in imajo za posledico prenehanje njene obveznosti. Sodišče druge stopnje je izčrpno preizkusilo trditveno podlago toženke v zvezi z njenimi ugovori, pri tem pa se je izkazalo, da so bile trditve, na katere naj bi toženka (ponovno) opozorila v reviziji, dejansko podane šele v reviziji in kot takšne prepozne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00033017
OZ člen 82. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razlaga pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 5. člena Pogodbe o odstopu terjatev z dne 30. 12. 2016.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00031428
URS člen 49, 49/2. ZZdrS člen 25.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizija
Razlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00031355
ZPP člen 105a. OZ člen 4, 9, 101, 261, 336, 336/1, 346.
prodaja nepremičnine - prenos lastninske pravice - delna neizpolnitev pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - pridržna pravica - neizpolnitev obveznosti obeh pogodbenih strank - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - zastaranje - tek zastaranja le za eno od pogodbenih strank - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah
Izrecnega zakonskega pravila, ki bi tek zastaranja terjatve za plačilo kupnine pretrgal ali celo zadržal, dokler ni izpolnjena tudi nasprotna dajatev (izročitev predmeta prodaje), ni. Vendar je pri tej normativni okoliščini razlagalno treba upoštevati dvoje. Prvič, zastaranje (in ne šele pretrganje ali zadržanje zastaranja) je institut, ki predstavlja izjemo od osnovnega pravila in načela (dolžnost izpolnitve obveznosti). Drugič, z ustavnopravnega vidika je zastaranje institut, ki posega v učinkovito pravico do sodnega varstva. V naravo pravila o sočasni izpolnitvi (ter iz njega izhajajočega ugovora) je vtkano, da dokler si vzajemni nasprotni terjatvi, ki ju ustvarja in povezuje ista pogodbena kavza, stojita neizpolnjeni nasproti, ne more teči zastaranje terjatve zgolj na eni strani. Iz tega sledi, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da predmet prodaje izroči v posest kupcu, ni moglo zastarati njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje, da uveljavlja pogodbeno protivrednost predmeta prodaje, dogovorjeno v višini pogodbene kupnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - pospešitev postopka - izvedba dokazov - isti historični dogodek - enako dejansko stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - nižji stroški pravdnega postopka
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnikovi tezi o stroškovno učinkovitejši izvedbi postopka pred ljubljanskim sodiščem. Izpostavljeni sodišči sta sicer razmeroma blizu, a ob pregledu procesnega stanja spisa ni dvoma, da gre po vsebini za presojo istega historičnega dogodka. Celoten dokazni postopek bo osredotočen na skupno problematiko otrokovega šolanja, v ta namen pa bodo v obeh postopkih kot potencialno združenih pravdah podvojeni tudi izvedeni dokazi z zasliševanjem strank oziroma prič.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00032050
ZSpo člen 17, 64. ZPP člen 367a, 367a/2.
dopuščena revizija - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - stavbna pravica - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - nepremičnine v družbeni lastnini - priposestvovanje družbene lastnine - soglasje o uporabi - prenos pravice uporabe - športno društvo - pomožni objekt - smučarska koča - lastninjenje športnega objekta
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah (tj. smučarska koča), ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00031429
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-5, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00031427
SPZ člen 47, 47/3, 47/4. URS člen 23, 33.
nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljišča
V konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ. Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00031214
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZVZZ člen 63, 63/2, 66.
poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za leto 2017 dolžna sama (v svojstvu plačnika storitev), brez sodelovanja ostalih partnerjev po 63. členu ZZVZZ, v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev (v individualnih pogodbah sklenjenih z izvajalci na podlagi SD 2017) upoštevati neposredno sprejete spremembe glede višine plač v javnem sektorju, kot so bile opredeljene z aneksi h kolektivnim pogodbam in jih samostojno vkalkulirati v ceno zdravstvene storitve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima izdajatelj izvršnice v primeru, če zatrjuje nedopustnost izvršbe na podlagi izvršnice, pravico, da na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi zahteva vračilo plačanega zneska od imetnika izvršnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00030627
ZPP člen 367a, 367a/2.
zastavna pravica - stvarnopravno zavarovanje terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - vpis v register - predlog za vpis - plačilo pristojbine - pojasnilna dolžnost notarja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje volj - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - hipoteka - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - rubež - stečajna masa - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES-u.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO
VS00030921
ZVKSES člen 17, 17/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2, 8, 8/1, 8/1-2.
varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti - dopuščena revizija
Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je tesno in neločljivo vezana na pogodbeno razmerje. Njen obstoj (podlaga), pogoji, ob katerih se udejanji ter njena višina so določeni s pravnimi pravili pogodbenega prava. Subjekta tega pravnega razmerja sta pogodbeni stranki. Obveznost plačila pogodbene kazni (že po naravi stvari) bremeni drugo pogodbeno stranko. Namen ZVKSES je varstvo končnega kupca. Res je, da ta zakon govori tako o odgovornosti investitorja kot o odgovornosti vmesnega kupca. A razlog, da je sploh vpeljan institut vmesnega kupca, je ta, da se kavtele tega specialnega zakona raztezajo tudi na primere, ko kot prodajalec nastopa vmesni kupec in da niso zamejene zgolj na položaj, ko je prodajalec sam investitor. A prodajalec je vselej le eden, saj zakonodajalec ni storil še nadaljnjega koraka, da bi pogodbeno zavezo raztezal na obe osebi. Za izpolnitev standarda zlorabe pravne osebe se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost). V tem se pojem zlorabe razlikuje od šikanoznega ravnanja, kjer gre zgolj še za navidezno izvrševanje pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00030552
OZ člen 10, 39. ZPP člen 14.
prenos poslovnega deleža - skupni namen pogodbenih strank - neodplačna odsvojitev - ničnost pogodbe - civilna odgovornost - pravica do naravnega sodnika
Zaključki sodišča druge stopnje o tem, da toženec za poslovni delež ni plačal ničesar in da je bil skupni namen pogodbenih strank v pridobitvi premoženjske koristi tožencu na račun družbe L., d. d., pomenijo ugotavljanje dejstev, pomembnih za nastop civilnopravne sankcije. Takšen skupni namen pogodbenih strank je namreč v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode in kot tak nedopusten, pogodba s takšno kavzo pa nična.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je Zakupna pogodba s sklenitvijo Sodne poravnave 23. 12. 2013 prenehala. Glede na ugotovitev nižjih sodišč, da je RS prenehala biti lastnica sporne nepremičnine s Sodno poravnavo z dne 23. 12. 2013, ko sta toženca proti plačilu zneska 44.109,00 EUR postala vsak do 1/2 solastnika sporne nepremičnine (katere del je tudi sporna njiva), je pravilen zaključek nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja tudi, da sta se tožnik in Sklad v petem odstavku 13. člena Zakupne pogodbe med drugim dogovorila, da, če zemljišče v sodnem ali izvensodnem postopku preneha biti last RS, v tem delu zakupna pogodba preneha s pravnomočnostjo sodbe oziroma začetkom veljavnosti listine. To pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da sta se stranki Zakupne pogodbe izrecno dogovorili za prenehanje te pogodbe v primeru prenehanja lastništva RS na sporni njivi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029912
OZ člen 635, 635/1, 636.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok - zastaranje - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilna je presoja nižjih sodišč, da tožnik ni zamudil enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ. Toženki svojega dokaznega bremena nista zmogli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029687
OZ člen 648. ZPP člen 227, 228.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop naročnika od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - pravica do plačila - višina plačila - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - dopuščena revizija
Tožnica je v okviru izpolnitvenega zahtevka navajala, da se je do toženkinega odstopa od pogodbe že zavezala k plačilu določenih razvojnih stroškov tujemu partnerju (navajala je zneska 10.000 in 35.000 EUR). Toženka pa je oporekala višini zahtevka z navedbo, da že plačana sredstva (5.000,00 EUR z dne 23. 11. 2015) vsekakor zadoščajo za pokritje vseh že opravljenih aktivnosti in stroškov tožeče stranke. V svoji prvi pripravljalni vlogi je še opozorila, da je tožeča stranka zagotavljala podobne rešitve tudi drugim pravnim subjektom. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišč nižjih stopenj, da je s tem dokazno breme prešlo na tožnico, ki je razpolagala s potrebnimi podatki glede višine izdatkov.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke. V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).