Odvetniška tarifa v svoji tarifni številki 34 res priznava pravico do nagrade odvetniku tudi v zvezi z odškodninskim zahtevkom pred zavarovalnico, vendar pa 1. čl. Odvetniške tarife izrecno določa, da ta obravnava le način vrednotenja in obračunavanja odvetniških storitev in povračilo izdatkov v razmerju med uporabnikom pravne pomoči in odvetnikom. Uporablja pa se tudi za primere, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v breme nasprotne stranke. Do takšne odločitve pa lahko pride le, v kolikor je že v teku ustrezen postopek glede glavne stvari.
zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Zastaralni rok za terjatev tuje pravne osebe iz pogodbe o prometu blaga in storitev je tri leta in začne teči z zapadlostjo račune za opravljeno storitev, če ni med strankama drugačnega dogovora.
Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tako tisti, ki je motil posest, kot tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. Zato je toženec, ki je storil dejanje preko delavcev družbe, katerim je kot direktor naročil, da izvršijo motilno dejanje, pasivno legitimiran, pri čemer ni pomembno ali je toženec dejanje storil kot fizična oseba ali kot predstavnik pravne osebe.
vpis v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve - ovira za vpis
Pri nepremičnini vknjižena prepoved odtujitve brez dovoljenja določenih oseb oziroma do vračila kredita predstavlja po 5. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK oviro za zemljiškoknjižni vpis, če predlagatelj ne predloži ustreznega odpisnega dovoljenja tistih, v čigar korist je prepoved vknjižena. Kolikor predlagatelj meni, da takšna prepoved ni ovira za vpis, ker je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način, lahko te svoje trditve uveljavlja le s tožbo napram tistim, ki mu dovoljenje za vpis neutemeljeno odrekajo.
Če lastnik stanovanja, kljub pravočasni zahtevi upravičenca, proda stanovanje osebi, ki ni upravičena do odkupa po čl.117 Stanovanjskega zakona, ima upravičenec pravico izsiliti sklenitev pogodbe z njim s tožbo tako, da toži na razveljavitev pogodbe, ki jo je zavezanec sklenil s tretjo osebo in nato na sklenitev pogodbe z njim.
Določilo 1. točke drugega odstavka člena 68 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK je razumeti tako, da ima le-to v mislih samo tiste pravnomočne odločbe sodišč in državnih ter drugih organov, s katerimi je odločeno o pravicah, ki se vpisujejo v javno knjigo in katerih izvedba je zagotovljena po uradni dolžnosti, na podlagi nekaterih zakonov (npr.: Zakona o dedovanju). Taka odločba pa sodba pravdnega sodišča gotovo ni.
ZPP (1977) člen 342, 342/4, 342, 342/4. ZPPSL člen 102, 137, 137/1, 102, 137, 137/1.
stečaj - pomanjkljiv oklic o začetku stečajnega postopka - pravočasna prijava terjatve
Ob analogni uporabi določil 342. člena ZPP o sklepu o popravi, pri napaki v objavi oklica o začetku stečajnega postopka, v katerem je izpadel poziv upnikom o priglasitvi terjatev v dveh mesecih po objavi, začne rok za prijavo terjatev teči šele od takrat, ko je bil v Uradnem listu RS objavljen popravek.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika stvari - oddaja vozila v najem (rent a car)
Oddaja vozila v najem (rent-a-car) ne predstavlja podlage za prehod odgovornosti po 1. odst. 176. čl. ZOR (ko namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo). Najemnik v najem vzetega vozila ni obratovalec, ker ne gre za trajen odnos. Zato je za morebitno škodo, ki nastane med najemom takega vozila, odgovoren tisti, ki vozila oddaja v najem.
Z dnem začetka stečajnega postopka nastopi pravna posledica iz 4. odst. 112. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93 - ZPPSL) in se terjatev v tuji valuti spremeni v terjatev v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečaja. Zato morajo biti prijave upniških terjatev vložene v domači valuti. Ob navedbi pravne podlage prijavljene terjatve mora stečajni upnik opraviti tudi preračun iz tuje v domačo valuto. Iz razlogov ekonomičnosti in glede na to, da sodišča razpolagajo z računalniškim programom za izračun valutnih vrednosti, pa ne predstavlja kršitev, če sodišče samo opravi izračun tolarske vrednosti prijavljene terjatve.
povrnitev škode - denarna odškodnina za negmotno škodo - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - odškodnina za strah - vpliv dolžine čakanja na odškodnino na višino odškodnine
Tožnici, ki je v nesreči utrpela pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, zlom nosne kosti, rano na nosu, hujši zvin desnega gležnja ter udarnino desne strani medenice in desnega stegna je priznano 1,500.000,00 SIT denarne odškodnine za telesne bolečine, 2,500.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (ob nesreči 22-letna tožnica se zaradi omejene gibljivosti vratne hrbtenice in desnega gležnja ne more več ukvarjati s tekmovalnim plesom, v katerem je dosegala imenitne rezultate), 200.000,00 SIT odškodnine za strah in 300.000,00 SIT odškodnine za skaženost (rahla zadebelitev levega gležnja in korena nosu).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna objektivna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - skaženost
Tožeča stranka kot sopotnik v motornem vozilu ima položaj "druge osebe" v smislu četrtega odstavka 178 člena Zakona o obligacijskih razmerjih in ne imetnika motornega vozila. Zato so tožene stranke nerazdelno objektivno odgovorne za nastalo ji škodo, pri tem pa se ne morejo rešiti odgovornosti s tem, da dokazujejo krivdno odgovornost le enega od imetnikov motornih vozil.
Kadar na strani tožene stranke nastopa kot sospornik poleg povzročitelja škode tudi zavarovalnica, ne gre za spor, ki bi ga bilo za vse sospornike mogoče rešiti samo na enak način.
V predmetni zadevi so bile odločilne okoliščine pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti predvsem omejitev gibljivosti v najširšem smislu in izgubljena imunska sposobnost organizma.
Okrajno sodišče, pred katerim je v teku kazenski postopek za kaznivo dejanje iz njegove stvarne pristojnosti, ne more z uporabo določbe 1. odst. 32.čl. ZKP odstopiti kazenske zadeve okrožnemu sodišču, pri katerem zoper istega obdolženca tudi teče kazenski postopek, če pred tem ni temu sodišču predlagalo združitve kazenskih postopkov v enotno obravnavanje. Kakor hitro pa okrožno sodišče sklep o združitvi kazenskih postopkov sprejme, obvesti o tem okrajno sodišče, ki nato odstopi zadevo v nadaljnji postopek okrožnemu sodišču brez izdaje posebnega sklepa o stvarni nepristojnosti.
ZOR člen 216, 341, 341/2, 341/2-4, 216, 341, 341/2, 341/2-4.
pravila vračanja - pobot - izključitev pobota
Ni upravičeno pobotanje zahtevka zaradi previsoko plačane odškodnine zaradi okvare zdravja z zahtevkom za plačilo odškodnine z drugega škodnega dogodka.