vrnitev štipendije – pogodba o štipendiranju – prenehanje delovnega razmerja po krivdi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
V kolikor delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne sprejme ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, sicer nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, ni pa dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije po pogodbi o štipendiranju, saj ni mogoče šteti, da mu je delovno razmerje predčasno prenehalo po njegovi krivdi.
Sodišče prve stopnje je v postopku proti mlajšemu mladoletniku napačno uporabilo določila V. odst. 478 čl. ZKP, saj je sejo senata za mladoletnike opravilo in izreklo vzgojni ukrep - ukor prej kot je bila ta razpisana in o njej obveščeni zagovornik ml. mld., ta in njegova mati. Ti o seji niso bili pravilno obveščeni in na njej niso mogli dajati pojasnil, pripomb in predlogov na tam prebrane dokaze v smeri dokazanosti kaznivih dejanj v subjektivnem pogledu. Senat se ni mogel seznaniti tudi z listinami, katere bi kasneje obramba predložila, katere bi naj kazale na to, da tudi izrek vzgojnega ukrepa ni primeren. To pa je ali bi lahko vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01584
KZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372-4, 370, 370/2, 372, 372-4.
davčna zatajitev - dejanski stan - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni institut urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oz. kazenskega zakona ni mogoče govoriti, če v napadeni sodbi ni uporabljen na konstrucijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Kriterije za presojo ali je obdolžencu očitati dvoje ali zgolj eno nadaljevano kaznivo dejanje je izdelala sodna praksa.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001602
KZ člen 212, 212/1, 212/1-3, 212, 212/1, 212/1-3. ZKP člen 372, 372/4, 372, 372/4.
nadaljevano kaznivo dejanje - dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve kazenskega zakona v smislu 4. tč. 372. čl. ZKP, ko dejanj pod tč. 1 in 2 izreka prvostopne sodbe ni pravio opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine. Nadaljevano kaznivo dejanje ni institut, urejen v KZ, zato ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti. Razloge zakaj dejanj ni opredelilo kot nadaljevanega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z upoštevanjem vseh stalnih in spremenljivih kriterijev kot jih je izdelala sodna praksa. Ostala tri obt. očitana kazniva dejanja so bila z vso sigurnostjo storjena na vlomen način zato je prav vseeno ali je obt. pri tem uporabil ožjo železno palico ali širše montirno železo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001684
KZ člen 229, 229/2, 229, 229/2.
dejansko stanje - oškodovanje tujih pravic
Za presojo obdolženčevega ravnanja v smeri očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 229 čl. KZ je odločilnega pomena zanesljiva ugotovitev, da je obdolženec po tem, ko je prejel sklep o izvršbi in bil seznanjen s tem, da se bo njegovo tovorno vozilo prodalo za poplačilo upničine terjatve, tovorno vozilo prodal in tako preprečil izvršbo ter s tem brez dvoma upnico namenoma oškodoval.
povzročitev prometne nesreče - malomarnost - vzročna zveza
Podana je vzročna zveza med obtoženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in sicer 1. odst. 116. čl. v zv. z 2. odst. 117. čl. in 15. odst. 89. čl. ZVCP in nastalo prometno nesrečo, h kateri je ugotovljeno sopotnikovo ravnanje na motornem kolesu samo soprispevalo, ni pa bilo zanjo vzrok.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - sklep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR
Ker je komisija, ki je obravnavala tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, odločila šele po poteku šestih mesecev od tedaj, ko je oseba, upravičena za podajo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, izvedela za kršitev delovne obveznosti in storilca, je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.
Dokazna ocena mora biti skrbna, kar pomeni, da mora biti odločba tako obrazložena, da prepriča tako sodišče kot stranke. Dejanje, ki sta ga opravila toženca po svojih delavcih je motilno dejanje, saj je bil poseg takšen, da jima je povzročil škodo in sta toženca torej posegla v posest tožnika.
ZOR člen 1012, 1012/1, 1012, 1012/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3, 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3. OZ člen 1060, 1060.
pobotni ugovor - procesna teorija pobotanja - izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve
Ob ugotovitvi tožnikove terjatve do toženca in popolni zavrnitvi njegove v pobot ugovarjane terjatve, mora pritožbeno sodišče razveljaviti tudi prvi del izpodbijane sodbe, če ugotovi, da vsa relevantna dejstva o pobotnem ugovoru niso ugotovljena.
pogodba v korist tretjega - pridobitev terjatve po beneficiarju
Ni izključeno, da gre v tem primeru za pogodbo v korist tretjega. Če bi se takšna pravna kvalifikacija izkazala v novem postopku za pravilno, bi kazalo upoštevati določilo 1. odstavka 126. čl. OZ, po katerem izpolnitev lahko zahteva (tudi) tretja oseba oziroma pogodbeni upravičenec. V teoriji je uveljavljeno stališče, po katerem pravica, dogovorjena v korist tretjega, priraste v načelu v upravičenčevo premoženje že s samo sklenitvijo pogodbe v korist tretjega (arg. 1. odst. 126. čl. OZ; Ada Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, redaktorja Miha Juhart in Nina Plavšak, 1.knjiga, stran 659). Tako za pridobitev terjatve (zahtevka) niti ni potrebno upravičenčevo sodelovanje pri sklepanju oziroma njegovo naknadno akceptiranje pogodbenih določil.
pritožba - pravočasnost - podatki na povratnici - vročilnica
Povratnica ima glede na opravljeno vročitev po pošti vlogo vročilnice, če vsebuje vse podatke v smislu določbe 149. čl. ZPP in je javna listina v skladu z določbo 224. čl. ZPP, pravilnost vsebine le-te pa ni mogoče izpodbiti zgolj s pritožbeno trditvijo, ki ni dokazana.
Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih, ki ureja obveznost dvojnega označevanja cen in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja eura kot zakonitega plačilnega sredstva, ne velja za sodišče, ki je državni organ, ki ne opravlja dejavnosti ponujanja blaga in storitev.
razdružitev solastnega premoženja - ustanovitev služnostne pravice
Stvarna služnost se po 125. čl. ZNP v postopku za delitev stvari ustanovi le, če posamezni udeleženec dele stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
ZOR člen 446, 446/1, 446, 446/1. ZPPSL člen 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1, 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku
S privativnim prevzemom dolga, ko je družba M. stopila v dolžniško razmerje z upnikom I.H. namesto starega dolžnika je treba upoštevati 1. odst. 117. člena ZPPSL, ki ureja pobot kot enega od načinov, v stečajnem postopku priviligiranega prenehanja obveznosti. V konkretnem primeru pa tudi ni šlo za nedovoljen pobot, predpisan v 118. členu ZPPSL. Družba M. je namreč dolg prejšnjega dolžnika prevzela.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti bi imela lahko samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika (z dne 8.11.2001) z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika (terjatev iz pogodbe št. 5/11 z dne 16.10.2001). Ker je pobotna izjava z dne 9.11.2001 izpodbijana (A/4) kot pravno dejanje oškodovanja upnikov, bi, če bi bilo pravnomočno ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi upnika nasproti dolžniku (iz pogodbe o prevzemu dolga) in dolžnika nasproti upniku (iz pogodbe št. 5/11), ki sta zaradi pobotne izjave prenehali. Obe terjatvi bi nato ex lege veljali za pobotani na podlagi 2. odst. 117. člena ZPPSL.
predlog za obnovo postopka – novi dokazi – kazenski postopek – oprostilna sodba
Predlog za obnovo postopka, v katerem se tožnik sklicuje na dokaze, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku in ki bi jih lahko predlagal že v prejšnjem postopku, ni utemeljen. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na delavčevo odgovornost, pojem „znaki kaznivega dejanja“, ki ga uporabljajo delovnopravni predpisi, pa ne pomeni, da je disciplinska kršitev storjena le v primeru, če je delavec pravnomočno obsojen kaznivo dejanje. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev, ali ima dejanje znake kaznivega dejanja, v delovnopravnem sporu odloča delovno sodišče.
Umik ponudbe ponudnika na sami javni dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko zatem nadaljuje z draženjem in zbiranjem najugodnejših ponudb, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v 1, 2 in 3. odstavku 189 člena.