Sodišče prve stopnje je v sklep o dedovanju povzelo svojo ugotovitev, da naj bi znašala vrednost zapuščine 847.943,00 SIT. Vendar ima ta ugotovitev pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine.
vrnitev štipendije – pogodba o štipendiranju – prenehanje delovnega razmerja po krivdi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
V kolikor delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne sprejme ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, sicer nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, ni pa dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije po pogodbi o štipendiranju, saj ni mogoče šteti, da mu je delovno razmerje predčasno prenehalo po njegovi krivdi.
Sodišče prve stopnje je v postopku proti mlajšemu mladoletniku napačno uporabilo določila V. odst. 478 čl. ZKP, saj je sejo senata za mladoletnike opravilo in izreklo vzgojni ukrep - ukor prej kot je bila ta razpisana in o njej obveščeni zagovornik ml. mld., ta in njegova mati. Ti o seji niso bili pravilno obveščeni in na njej niso mogli dajati pojasnil, pripomb in predlogov na tam prebrane dokaze v smeri dokazanosti kaznivih dejanj v subjektivnem pogledu. Senat se ni mogel seznaniti tudi z listinami, katere bi kasneje obramba predložila, katere bi naj kazale na to, da tudi izrek vzgojnega ukrepa ni primeren. To pa je ali bi lahko vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
povzročitev prometne nesreče - malomarnost - vzročna zveza
Podana je vzročna zveza med obtoženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in sicer 1. odst. 116. čl. v zv. z 2. odst. 117. čl. in 15. odst. 89. čl. ZVCP in nastalo prometno nesrečo, h kateri je ugotovljeno sopotnikovo ravnanje na motornem kolesu samo soprispevalo, ni pa bilo zanjo vzrok.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001602
KZ člen 212, 212/1, 212/1-3, 212, 212/1, 212/1-3. ZKP člen 372, 372/4, 372, 372/4.
nadaljevano kaznivo dejanje - dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve kazenskega zakona v smislu 4. tč. 372. čl. ZKP, ko dejanj pod tč. 1 in 2 izreka prvostopne sodbe ni pravio opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine. Nadaljevano kaznivo dejanje ni institut, urejen v KZ, zato ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti. Razloge zakaj dejanj ni opredelilo kot nadaljevanega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z upoštevanjem vseh stalnih in spremenljivih kriterijev kot jih je izdelala sodna praksa. Ostala tri obt. očitana kazniva dejanja so bila z vso sigurnostjo storjena na vlomen način zato je prav vseeno ali je obt. pri tem uporabil ožjo železno palico ali širše montirno železo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001684
KZ člen 229, 229/2, 229, 229/2.
dejansko stanje - oškodovanje tujih pravic
Za presojo obdolženčevega ravnanja v smeri očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 229 čl. KZ je odločilnega pomena zanesljiva ugotovitev, da je obdolženec po tem, ko je prejel sklep o izvršbi in bil seznanjen s tem, da se bo njegovo tovorno vozilo prodalo za poplačilo upničine terjatve, tovorno vozilo prodal in tako preprečil izvršbo ter s tem brez dvoma upnico namenoma oškodoval.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01584
KZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372-4, 370, 370/2, 372, 372-4.
davčna zatajitev - dejanski stan - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni institut urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oz. kazenskega zakona ni mogoče govoriti, če v napadeni sodbi ni uporabljen na konstrucijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Kriterije za presojo ali je obdolžencu očitati dvoje ali zgolj eno nadaljevano kaznivo dejanje je izdelala sodna praksa.
Okoliščina, da je tožeča stranka uveljavljala od tožene uporabnino v višini izstavljenih računov za najemnino, za toženo stranko v postopku pred sodiščem na prvi stopnji očitno ni bila sporna, saj tako opredeljenemu zahtevku z ničemer ni konkretno ugovarjala. Njenih ugovorov, s katerimi je izpodbijala le zahtevek tožeče stranke po temelju, pač ni mogoče šteti kot konkretno prerekanje zahtevka tudi po višini.
ZDR člen 73, 73/1, 204, 204/1, 73, 73/1, 204, 204/1.
sprememba delodajalca - izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - sodno varstvo
Tožeče stranke so uveljavljale nadaljevanje delovnega razmerja po izbrisu družbe B. d.o.o. pri toženi stranki. Dejavnost te družbe se je nadaljevala v okviru družbe P. d.o.o., zato bi tožeče stranke nadaljevanje delovnega razmerja lahko uveljavljale le od družbe P. d.o.o. in ne od tožene stranke. Ker tožeče stranke tega od družbe P. d.o.o. niso uveljavljale, je potrebno tožbo zavreči, saj bi delavci od delodajalca prevzemnika lahko uveljavljali izpolnitev pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja s tožbo le v primeru, da bi predhodno pisno zahtevali izpolnjevanje obveznosti po 1. odstavku 204. člena ZDR.
predlog za obnovo postopka – novi dokazi – kazenski postopek – oprostilna sodba
Predlog za obnovo postopka, v katerem se tožnik sklicuje na dokaze, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku in ki bi jih lahko predlagal že v prejšnjem postopku, ni utemeljen. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na delavčevo odgovornost, pojem „znaki kaznivega dejanja“, ki ga uporabljajo delovnopravni predpisi, pa ne pomeni, da je disciplinska kršitev storjena le v primeru, če je delavec pravnomočno obsojen kaznivo dejanje. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev, ali ima dejanje znake kaznivega dejanja, v delovnopravnem sporu odloča delovno sodišče.
razdružitev solastnega premoženja - ustanovitev služnostne pravice
Stvarna služnost se po 125. čl. ZNP v postopku za delitev stvari ustanovi le, če posamezni udeleženec dele stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44. OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 131, 131/1, 135, 163.
škoda - podlaga za odgovornost - deljena odgovornost - popravilo pločnika
Sestop s pločnika pred prečkanjem ceste tako, da pešec stopi na robnik pločnika, je vsakdanja hoja pri sestopu s pločnika in je povsem v skladu s tem, čemur so pločniki namenjeni.
Dokazna ocena mora biti skrbna, kar pomeni, da mora biti odločba tako obrazložena, da prepriča tako sodišče kot stranke. Dejanje, ki sta ga opravila toženca po svojih delavcih je motilno dejanje, saj je bil poseg takšen, da jima je povzročil škodo in sta toženca torej posegla v posest tožnika.
Pravnomočna odločitev sodišča, da je tožena stranka tožniku dolžna priznati vse pravice z dela in po delu za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe, pomeni, da je bilo prenehanje delovnega razmerja (na podlagi nedokončanega prvostopnega sklepa delodajalca) nezakonito in je tožnik upravičen do vtoževane pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi.
ZST člen 34, 34/1, 35, 35/3, 34, 34/1, 35, 35/3. ZPP člen 18, 18.
vrnitev sodne takse - sodna pristojnost
Zahteva za vrnitev plačane sodne takse se vloži pri sodišču, sodišče zahtevo posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ki o zahtevi odloči, za odločitev o zahtevi torej ni pristojno sodišče.
Slabši finančni položaj, v katerem se je znašel dolžnik, in njegova skrb za še drugega mladoletnega otroka ne predstavljata ugovornega razloga iz 55. čl. ZIZ.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - novote
Pritožbene trditve v smeri, da družba ima premoženje (sredstva, terjatve in zaloge, vse v vrednostih, ki jih navaja v pritožbi), so nova dejstva, ki jih glede na 5. odst. 34. čl. ZFPPod ni mogoče upoštevati.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - sklep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR
Ker je komisija, ki je obravnavala tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, odločila šele po poteku šestih mesecev od tedaj, ko je oseba, upravičena za podajo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, izvedela za kršitev delovne obveznosti in storilca, je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.
Umik ponudbe ponudnika na sami javni dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko zatem nadaljuje z draženjem in zbiranjem najugodnejših ponudb, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v 1, 2 in 3. odstavku 189 člena.