• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>
  • 41.
    VDS sodba in sklep Pdp 1348/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04061
    ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 131, 131/1, 131/2, 161.
    regres za letni dopust - bolniški stalež
    Delavec ima pravico do regresa za letni dopust tudi v primeru, če letnega dopusta ne koristi, ker je v bolniškem staležu.

     
  • 42.
    VSC sodba Cp 1818/2006
    12.7.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0001659
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 51, 51/2, 52, 52/1.
    skupno premoženje - zahtevek na izročitev predmeta skupne lastnine
    S skupnim premoženjem lahko zakonca upravljata in razpolagata le skupno in sporazumno. Zato pa en zakonec ne more drugega zakonca izključiti iz souporabe teh predmetov skupnega premoženja s tem, da mu jih izroči.

     
  • 43.
    VDSS sodba Pdp 1359/2006
    12.7.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005587
    ZDR člen 12, 75, 88, 88/1, 88/1-1, 109.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
    Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
  • 44.
    VDS sklep in sodba Pdp 1074/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04052
    ZDR člen 118, 118/1, 118/2, 118, 118/1, 118/2.
    sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - materialno procesno vodstvo
    Ker ZDR v 1. in 2. odstavku 118. člena ZDR prepušča sodišču odločitev, da pogodba o zaposlitvi kljub nezakonitosti odpovedi preneha, mora sodišče, ki delavcu namesto reintegracije prizna odškodnino po pravilih civilnega prava, v okviru materialno procesnega sodstva poskrbeti, da stranka zahtevek za odškodnino postavi.

     
  • 45.
    VSC sklep I Ip 588/2007
    12.7.2007
    civilno procesno pravo
    VSC0001658
    ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/6, 343, 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/6, 343.
    pritožba - nepristojnost sodišča - pravočasnost
    Pritožba dolžnika, ki ni laična fizična oseba, ampak zavod ni pravočasno vložena, če jo je dolžnik vložil v času pritožbenega roka pri sodišču druge stopnje, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka.

     
  • 46.
    VSL sklep IV Cp 2998/2007
    12.7.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL53834
    ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 89, 73, 89.
    pristojnost sodišča republike slovenije - navezne okoliščine - otrok nezakonito odpeljan
    Pristojnosti slovenskega sodišča pa ni mogoče vezati na navezne okoliščine, ki so nastale v posledici in času protipravnega ravnanja stranke, ki se na njih sklicuje.

     
  • 47.
    VSC sodba Cp 1989/2006
    12.7.2007
    pogodbeno pravo
    VSC0001686
    OZ člen 526, 526.
    pogodba o leasingu - razveza pogodbe
    Ob razvezi pogodbe o finančnem leasingu se v zvezi z restitucijskimi zahtevki uporabljajo določila 526. člena Obligacijskega zakonika. Po teh pa so posledice razvezane pogodbe za leasingodajalca takšne, da mora leasingojemalcu vrniti prejete obroke in nujne stroške, ki jih je imel za stvar, obveznosti leasingojemalca pa takšne, da leasingodajalcu vrne stvar v stanju, v kakršnem je bila ob izročitvi njemu in da mu da povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.

     
  • 48.
    VSC sodba Cp 1176/2006
    12.7.2007
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSC0001652
    ZOR člen 178, 178/2, 192, 178, 178/2, 192. ZVCP člen 21, 21/2, 21/3, 27, 27/1, 116, 21, 21/2, 21/3, 27, 27/1, 116.
    regres - alkohol - prometna nesreča - deljena odgovornost
    Če oba voznika v prometni nesreči udeleženih vozil kršita cestnoprometne predpise glede položaja vozil na cesti in dovoljene hitrosti, eden od njiju pa vozi tudi pod vplivom alkohola nad dovoljeno stopnjo in je tudi ta kršitev v vzročni zvezi s prometno nesrečo, je odgovornost slednjega za nastanek prometne nesreče večja.

     
  • 49.
    VDS sodba Pdp 1334/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04049
    ZDR (1990) člen 18, 18. ZObr člen 92, 92. ZDR člen 54, 54.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - nova pogodba o zaposlitvi - vojak
    Delodajalec z delavcem, ki je vojaška oseba, po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni dolžan skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec izpolnjuje zakonske pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Le v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ali če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

     
  • 50.
    VDSS sklep Pdp 826/2007
    12.7.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014044
    ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZPP člen 19, 19/1, 195.
    stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
    Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem sta tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, nastopa v pravdi vsak sospornik kot samostojna stranka, tako da njegova dejanja dopustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Zato je za posamezne sospornike lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji, kar je lahko posledica dispozitivnega akta stranke, ki ga drugi sosporniki niso opravili (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi pripoznave). Tako ravnanje sospornika ima za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.

    Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Če pa tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.
  • 51.
    VSL sklep I Kp 763/2007
    12.7.2007
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL23044
    KZ člen 252, 252. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.
    pranje denarja - dvojna kaznivost - predhodno dejanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora
    V postopku po čl. 498 a ZKP je sredstva mogoče odvzeti le, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja po čl. 252 KZ, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. Tako morajo biti dokazani subjektivni in objektivni znaki kaznivega dejanja. Ker določba čl. 252 KZ-95 za storilca ni predpisovala dvojne kaznivosti in je bil storilec obsojen za predhodno kaznivo dejanje, ne more biti zanj izpeljan postopek za odvzem koristi, ker so dokazani zakonski znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da gre za umazan denar, ki izvira iz kaznivih dejanj.

    Za presojo, ali je mogoče izpeljati postopek po 498 a čl. ZKP, ni pomembno le dejstvo, da se postopek ni končal z obsodilno sodbo za kaznivo dejanje 252. čl. KZ in da je bil postopek ustavljen, ampak je pomembno tudi, ali so podani zakoniti pogoji za izpeljavo postopka po 498 a čl. ZKP.

    Ugotavljanja predhodnega kaznivega dejanja, za katerega je v teku kazenski postopek, postopek po čl. 498 a ZKP ne more nadomestiti.

     
  • 52.
    VSL sklep I Cpg 655/2007
    12.7.2007
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNI REGISTER
    VSL06563
    ZSReg člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 225, 212, 225.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
    Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.

    Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).

    Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).

    Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.

     
  • 53.
    VSL sklep I Cp 1559/2007
    11.7.2007
    DEDNO PRAVO
    VSL52141
    ZD člen 128, 128. ZSV člen 129, 129/1, 129/3.
    omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju.
    Za omejitev dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju (128. člen ZD) gre v primeru, ko je prejemnik pomoči pokojni in ne tisti še živeči, ki je bil dolžan zapustnika preživljati, pa tega v celoti ni zmogel in je zato zaprosil za doplačilo oskrbnine.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 7083/2006
    11.7.2007
    DEDNO PRAVO
    VSL52848
    ZD člen 84, 84/1, 84/2, 84, 84/1, 84/2.
    oporoka - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - razlaga oporoke - volja oporočitelja
    Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačne razloga ni veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, med dediči pa ni soglasja o tem, katere parcelne številke je imela oporočiteljica v mislih, zato je zaključilo, da je oporoka nična ter dediščino razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva (šele), če se je tudi s sredstvi razlage na da ugotoviti. Sodišče prve stopnje materialnih določb razlagi oporoke ni uporabilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

     
  • 55.
    VSL sklep I Cpg 507/2007
    11.7.2007
    civilno procesno pravo
    VSL0007682
    ZPP člen 154, 154/1, 156, 159, 159/1, 154, 154/1, 156, 159, 159/1. OZ člen 197, 1050, 197, 1050.
    sodna poravnava - pravdni stroški stranskega intervenienta - povračilo pravdnih stroškov stranskega intervenienta
    Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.

     
  • 56.
    VSL sklep I Cpg 587/2007
    11.7.2007
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL07638
    ZNP člen 19, 19. ZGD-1 člen 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2, 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2.
    sodno imenovanje revizorja - nepravdni postopek - pravni interes delničarja ali družbenika
    V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava.

     
  • 57.
    VDS sodba Psp 234/2006
    11.7.2007
    delovno pravo
    VDS04115
    ZPP člen 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14, 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
    zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokončna odločba
    Pravilna oziroma nepravilna opredelitev začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo je rezultat pravilne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava - določbe 233. člena Pravil, zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.j. za nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sodne odločbe oziroma celo odločitev preko zahtevka, t.j. glede obdobja, ki sploh ni sporno.

    Sodišče ni vezano na nikakršna dokazna pravila, po katerih bi moralo pravno relevantno stanje - v konkretnem primeru tožnikovo zdravstveno stanje v času izdaje dokončne odločbe - ugotavljati le z dokazi, s katerimi je razpolagal že toženec. Sodišče zato pravno relevantno dejansko stanje ugotavlja z vsemi pravočasno - načeloma do prvega naroka za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP) - predlaganimi in primernimi dokazi. Torej tudi s takimi, iz katerih je mogoče ugotoviti oziroma kažejo na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe, četudi so nastali oziroma bili izdani že po izdaji le-te.

     
  • 58.
    VSK sklep I Ip 528/2007
    11.7.2007
    PRAVO DRUŽB
    VSK0003527
    ZGD člen 578, 580, 578, 580. ZFPPod člen 27, 37, 27, 37.
    odgovornost družbenikov - pogodbena organizacija združenega dela - izbris iz sodnega registra
    1. Dejstvo je, da se POZD IPPI ni organiziral v skladu z določbami takrat veljavnih predpisov, vendar to ne pomeni, da je POZD IPPI prenehal obstajati kot gospodarski subjekt vse do njegovega izbrisa iz sodnega registra, do česar je prišlo na podlagi 1. odst. 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod.

    2. Z izbrisom je na podlagi določbe 4. odst. 27. člena ZFPPod prešla odgovornost za obveznosti POZD na njegove ustanovitelje.

     
  • 59.
    VSL sklep I Ip 2364/2007
    11.7.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51771
    ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 17. ZUP člen 137, 288, 289, 137, 288, 289.
    dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - izvršilni naslov - sodna izvršba
    Dogovor o preživnini, sklenjen pred CSD po 130. členu ZZZDR je izvršilni naslov za sodno izvršbo tudi po noveli ZZZDR-C.

     
  • 60.
    VSK sodba I Cp 753/2007
    11.7.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK03127
    ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 413, 413.
    tožba na predodelitev otroka - onemogočanje stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - otrokova korist - pravdni stroški
    Po oceni pritožbenega sodišča natančnejša presoja materinega preteklega ravnanja ni bila potrebna, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da stiki sedaj potekajo redno, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka pa je relevantno predvsem stanje ob zaključku glavne obravnave in otrokova korist.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>