kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL23044
KZ člen 252, 252. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.
pranje denarja - dvojna kaznivost - predhodno dejanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora
V postopku po čl. 498 a ZKP je sredstva mogoče odvzeti le, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja po čl. 252 KZ, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. Tako morajo biti dokazani subjektivni in objektivni znaki kaznivega dejanja. Ker določba čl. 252 KZ-95 za storilca ni predpisovala dvojne kaznivosti in je bil storilec obsojen za predhodno kaznivo dejanje, ne more biti zanj izpeljan postopek za odvzem koristi, ker so dokazani zakonski znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da gre za umazan denar, ki izvira iz kaznivih dejanj.
Za presojo, ali je mogoče izpeljati postopek po 498 a čl. ZKP, ni pomembno le dejstvo, da se postopek ni končal z obsodilno sodbo za kaznivo dejanje 252. čl. KZ in da je bil postopek ustavljen, ampak je pomembno tudi, ali so podani zakoniti pogoji za izpeljavo postopka po 498 a čl. ZKP.
Ugotavljanja predhodnega kaznivega dejanja, za katerega je v teku kazenski postopek, postopek po čl. 498 a ZKP ne more nadomestiti.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 112, 112/6, 112, 112/6.
prepozen ugovor - očitna pomota vložnika - kvalificiran vložnik
Odvetnik ni očitno pomotoma vložil ugovor pri nepristojnem sodišču, saj je tudi v naslovu ugovora navedel nepristojno sodišče in ni le ugovora poslal na nepristojno sodišče.
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov postopka po sedmem odstavku 163. člena ZPP, po katerem se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15-dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, saj je treba med okoliščine, ki povzročajo konec postopka zunaj obravnave, umestiti tudi izdajo zamudne sobe.
stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem sta tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, nastopa v pravdi vsak sospornik kot samostojna stranka, tako da njegova dejanja dopustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Zato je za posamezne sospornike lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji, kar je lahko posledica dispozitivnega akta stranke, ki ga drugi sosporniki niso opravili (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi pripoznave). Tako ravnanje sospornika ima za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.
Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Če pa tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.
ZDR (1990) člen 18, 18. ZObr člen 92, 92. ZDR člen 54, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nova pogodba o zaposlitvi - vojak
Delodajalec z delavcem, ki je vojaška oseba, po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni dolžan skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec izpolnjuje zakonske pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Le v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ali če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - odločanje o ugovoru
V primeru odločanja o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti mora sodišče izhajati iz tega, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
ZPP člen 19, 19/1, 195, 19, 19/1, 195. ZDSS-1 člen 5, 5/2, 5, 5/2.
stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem nastopata tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, je vsak od njiju samostojna stranka, tako da njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugemu, zaradi česar je za posameznega sospornika lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji kot posledica dispozitivnega akta, ki ga drugi sospornik ne opravi (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi prepoznave). Tako ravnanje sospornika ima lahko za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.
Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Vendar pa, če kasneje v postopku tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 51, 51/2, 52, 52/1.
skupno premoženje - zahtevek na izročitev predmeta skupne lastnine
S skupnim premoženjem lahko zakonca upravljata in razpolagata le skupno in sporazumno. Zato pa en zakonec ne more drugega zakonca izključiti iz souporabe teh predmetov skupnega premoženja s tem, da mu jih izroči.
Pritožba dolžnika, ki ni laična fizična oseba, ampak zavod ni pravočasno vložena, če jo je dolžnik vložil v času pritožbenega roka pri sodišču druge stopnje, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka.
Če oba voznika v prometni nesreči udeleženih vozil kršita cestnoprometne predpise glede položaja vozil na cesti in dovoljene hitrosti, eden od njiju pa vozi tudi pod vplivom alkohola nad dovoljeno stopnjo in je tudi ta kršitev v vzročni zvezi s prometno nesrečo, je odgovornost slednjega za nastanek prometne nesreče večja.
možnost obravnavanja pred sodiščem - vabilo na glavno obravnavo - ustavno načelo enakega varstva pravic
Tožena stranka je bila o glavni obravnavi pravilno obveščena, vendar nanjo ni pristopila. Glede na navedeno je pritožbena trditev tožene stranke, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena določba o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, neutemeljena.
Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.
V primeru kupoprodajne pogodbe z navideznim kupcem (tako imenovani slamnati kupec) gre torej za resničnega prodajalca, resničnega kupca in navideznega kupca. Kupoprodajno pogodbo v interesu resničnega kupca torej sklene navidezni kupec. Prodajna pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem ni navidezna, saj ni soglasne volje sopogodbenikov o tem, da so njune izjave volje zgolj navidezne.
ZGD člen 578, 580, 578, 580. ZFPPod člen 27, 37, 27, 37.
odgovornost družbenikov - pogodbena organizacija združenega dela - izbris iz sodnega registra
1. Dejstvo je, da se POZD IPPI ni organiziral v skladu z določbami takrat veljavnih predpisov, vendar to ne pomeni, da je POZD IPPI prenehal obstajati kot gospodarski subjekt vse do njegovega izbrisa iz sodnega registra, do česar je prišlo na podlagi 1. odst. 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod.
2. Z izbrisom je na podlagi določbe 4. odst. 27. člena ZFPPod prešla odgovornost za obveznosti POZD na njegove ustanovitelje.
ZNP člen 19, 19. ZGD-1 člen 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2, 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2.
sodno imenovanje revizorja - nepravdni postopek - pravni interes delničarja ali družbenika
V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava.
Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačne razloga ni veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, med dediči pa ni soglasja o tem, katere parcelne številke je imela oporočiteljica v mislih, zato je zaključilo, da je oporoka nična ter dediščino razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva (šele), če se je tudi s sredstvi razlage na da ugotoviti. Sodišče prve stopnje materialnih določb razlagi oporoke ni uporabilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 122, 122/1, 122/2, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 216, 216. OZ člen 101, 101/1, 101/2, 101, 101/1, 101/2.
sponzorska pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - exceptio non adimpleti contractus - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba s strani tožeče stranke ni bila v celoti realizirana, volje, da bi ta del svoje pogodbene obveznosti izpolnila, pa pri tožeči stranki očitno ni, poleg tega pa je tudi že iztekel s rok, za katerega je bila pogodba sklenjena in med strankama tudi ni več interesa za sodelovanje, ki je bit sponzorske pogodbe, zato je ravnalo pravilno in upoštevalo ugovor tožene stranke o (delno) neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus).
V primerih, ko nista obe obveznosti pogodbenih strank izraženi v denarju oziroma kadar se ene od obveznosti ne da (enostavno) denarno ovrednotiti, se sodišče pri tehtanju, v kolikšnem delu je bila obveznost te stranke izpolnjena, in primerjavi pogodbenih obveznosti obeh strank sooči s težavo. Ob tem mu je v pomoč (dokazno) pravilo o t. i. prostem preudarku, zapisano v 216. členu ZPP. Ta določba omogoča sodišču, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine/denarnega zneska/nadomestnih stvari, pa se te višine ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, da odloči po prostem preudarku. Zakon torej v primerih, ki jih navaja, pooblašča sodišče, da višino škode/obveznosti ugotovi brez dokazovanja, vendar sodišče pri odločanje ne sme ravnati samovoljno, temveč mora svojo odločitev utemeljiti na podlagi splošnih življenjskih izkušenj. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dejanske okoliščine primera upravičujejo uporabo določbe 216. člena ZPP, saj je določba namenjena ravno tovrstnim primerom, obenem pa je svojo odločitev o "teži", ki jo je podelilo posameznim obveznostim tožene stranke, prepričljivo obrazložilo.