sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - materialno procesno vodstvo
Ker ZDR v 1. in 2. odstavku 118. člena ZDR prepušča sodišču odločitev, da pogodba o zaposlitvi kljub nezakonitosti odpovedi preneha, mora sodišče, ki delavcu namesto reintegracije prizna odškodnino po pravilih civilnega prava, v okviru materialno procesnega sodstva poskrbeti, da stranka zahtevek za odškodnino postavi.
Če sodišče ugotovi, da odgovor na tožbo ni obrazložen, nastopi zakonska presumpcija, da se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen in nastopijo pogoji za izdajo zamudne sodbe po določilih 318. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ne izdaja posebnega sklepa o tem, da se šteje, da odgovor na tožbo ni bil vložen, s pravico do pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva, vprašanje podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe pa se presoja v okviru preizkusa zakonitosti zamudne sodbe.
ZDR (1990) člen 18, 18. ZObr člen 92, 92. ZDR člen 54, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nova pogodba o zaposlitvi - vojak
Delodajalec z delavcem, ki je vojaška oseba, po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni dolžan skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec izpolnjuje zakonske pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Le v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ali če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 112, 112/6, 112, 112/6.
prepozen ugovor - očitna pomota vložnika - kvalificiran vložnik
Odvetnik ni očitno pomotoma vložil ugovor pri nepristojnem sodišču, saj je tudi v naslovu ugovora navedel nepristojno sodišče in ni le ugovora poslal na nepristojno sodišče.
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov postopka po sedmem odstavku 163. člena ZPP, po katerem se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15-dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, saj je treba med okoliščine, ki povzročajo konec postopka zunaj obravnave, umestiti tudi izdajo zamudne sobe.
stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem sta tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, nastopa v pravdi vsak sospornik kot samostojna stranka, tako da njegova dejanja dopustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Zato je za posamezne sospornike lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji, kar je lahko posledica dispozitivnega akta stranke, ki ga drugi sosporniki niso opravili (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi pripoznave). Tako ravnanje sospornika ima za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.
Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Če pa tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.
krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - odločanje o ugovoru
V primeru odločanja o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti mora sodišče izhajati iz tega, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Če oba voznika v prometni nesreči udeleženih vozil kršita cestnoprometne predpise glede položaja vozil na cesti in dovoljene hitrosti, eden od njiju pa vozi tudi pod vplivom alkohola nad dovoljeno stopnjo in je tudi ta kršitev v vzročni zvezi s prometno nesrečo, je odgovornost slednjega za nastanek prometne nesreče večja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 89, 73, 89.
pristojnost sodišča republike slovenije - navezne okoliščine - otrok nezakonito odpeljan
Pristojnosti slovenskega sodišča pa ni mogoče vezati na navezne okoliščine, ki so nastale v posledici in času protipravnega ravnanja stranke, ki se na njih sklicuje.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 51, 51/2, 52, 52/1.
skupno premoženje - zahtevek na izročitev predmeta skupne lastnine
S skupnim premoženjem lahko zakonca upravljata in razpolagata le skupno in sporazumno. Zato pa en zakonec ne more drugega zakonca izključiti iz souporabe teh predmetov skupnega premoženja s tem, da mu jih izroči.
možnost obravnavanja pred sodiščem - vabilo na glavno obravnavo - ustavno načelo enakega varstva pravic
Tožena stranka je bila o glavni obravnavi pravilno obveščena, vendar nanjo ni pristopila. Glede na navedeno je pritožbena trditev tožene stranke, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena določba o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, neutemeljena.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju.
Za omejitev dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju (128. člen ZD) gre v primeru, ko je prejemnik pomoči pokojni in ne tisti še živeči, ki je bil dolžan zapustnika preživljati, pa tega v celoti ni zmogel in je zato zaprosil za doplačilo oskrbnine.
V primeru kupoprodajne pogodbe z navideznim kupcem (tako imenovani slamnati kupec) gre torej za resničnega prodajalca, resničnega kupca in navideznega kupca. Kupoprodajno pogodbo v interesu resničnega kupca torej sklene navidezni kupec. Prodajna pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem ni navidezna, saj ni soglasne volje sopogodbenikov o tem, da so njune izjave volje zgolj navidezne.
Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001676
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 274, 274/1, 339, 339/1.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - tožba na izključitev družbenika - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe
Zgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP.
tožba na predodelitev otroka - onemogočanje stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - otrokova korist - pravdni stroški
Po oceni pritožbenega sodišča natančnejša presoja materinega preteklega ravnanja ni bila potrebna, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da stiki sedaj potekajo redno, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka pa je relevantno predvsem stanje ob zaključku glavne obravnave in otrokova korist.