IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNI REGISTER
VSL06563
ZSReg člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 225, 212, 225.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).
Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).
Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
Če sodišče ugotovi, da odgovor na tožbo ni obrazložen, nastopi zakonska presumpcija, da se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen in nastopijo pogoji za izdajo zamudne sodbe po določilih 318. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ne izdaja posebnega sklepa o tem, da se šteje, da odgovor na tožbo ni bil vložen, s pravico do pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva, vprašanje podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe pa se presoja v okviru preizkusa zakonitosti zamudne sodbe.
ZPP člen 19, 19/1, 195, 19, 19/1, 195. ZDSS-1 člen 5, 5/2, 5, 5/2.
stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem nastopata tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, je vsak od njiju samostojna stranka, tako da njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugemu, zaradi česar je za posameznega sospornika lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji kot posledica dispozitivnega akta, ki ga drugi sospornik ne opravi (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi prepoznave). Tako ravnanje sospornika ima lahko za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.
Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Vendar pa, če kasneje v postopku tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.
Ob razvezi pogodbe o finančnem leasingu se v zvezi z restitucijskimi zahtevki uporabljajo določila 526. člena Obligacijskega zakonika. Po teh pa so posledice razvezane pogodbe za leasingodajalca takšne, da mora leasingojemalcu vrniti prejete obroke in nujne stroške, ki jih je imel za stvar, obveznosti leasingojemalca pa takšne, da leasingodajalcu vrne stvar v stanju, v kakršnem je bila ob izročitvi njemu in da mu da povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.
krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - odločanje o ugovoru
V primeru odločanja o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti mora sodišče izhajati iz tega, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 89, 73, 89.
pristojnost sodišča republike slovenije - navezne okoliščine - otrok nezakonito odpeljan
Pristojnosti slovenskega sodišča pa ni mogoče vezati na navezne okoliščine, ki so nastale v posledici in času protipravnega ravnanja stranke, ki se na njih sklicuje.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 112, 112/6, 112, 112/6.
prepozen ugovor - očitna pomota vložnika - kvalificiran vložnik
Odvetnik ni očitno pomotoma vložil ugovor pri nepristojnem sodišču, saj je tudi v naslovu ugovora navedel nepristojno sodišče in ni le ugovora poslal na nepristojno sodišče.
Če oba voznika v prometni nesreči udeleženih vozil kršita cestnoprometne predpise glede položaja vozil na cesti in dovoljene hitrosti, eden od njiju pa vozi tudi pod vplivom alkohola nad dovoljeno stopnjo in je tudi ta kršitev v vzročni zvezi s prometno nesrečo, je odgovornost slednjega za nastanek prometne nesreče večja.
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov postopka po sedmem odstavku 163. člena ZPP, po katerem se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15-dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, saj je treba med okoliščine, ki povzročajo konec postopka zunaj obravnave, umestiti tudi izdajo zamudne sobe.
ZIZ člen 260, 260. SPZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2. ZZK-1 člen 8, 8.
predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - skupna lastnina
Zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičnini, ki je po podatkih v zemljiški knjigi v skupni lasti druge dolžnice in tretjih oseb, ki niso stranke tega izvršilnega postopka, ni mogoče dovoliti, saj na skupni lastnini deleži skupnih lastnikov niso vnaprej določeni in deleža druge dolžnice zaradi njegove nedoločenosti ni mogoče obremeniti.
ZNP člen 19, 19. ZGD-1 člen 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2, 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2.
sodno imenovanje revizorja - nepravdni postopek - pravni interes delničarja ali družbenika
V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava.
ZGD člen 578, 580, 578, 580. ZFPPod člen 27, 37, 27, 37.
odgovornost družbenikov - pogodbena organizacija združenega dela - izbris iz sodnega registra
1. Dejstvo je, da se POZD IPPI ni organiziral v skladu z določbami takrat veljavnih predpisov, vendar to ne pomeni, da je POZD IPPI prenehal obstajati kot gospodarski subjekt vse do njegovega izbrisa iz sodnega registra, do česar je prišlo na podlagi 1. odst. 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod.
2. Z izbrisom je na podlagi določbe 4. odst. 27. člena ZFPPod prešla odgovornost za obveznosti POZD na njegove ustanovitelje.
ZPP člen 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14, 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokončna odločba
Pravilna oziroma nepravilna opredelitev začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo je rezultat pravilne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava - določbe 233. člena Pravil, zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.j. za nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sodne odločbe oziroma celo odločitev preko zahtevka, t.j. glede obdobja, ki sploh ni sporno.
Sodišče ni vezano na nikakršna dokazna pravila, po katerih bi moralo pravno relevantno stanje - v konkretnem primeru tožnikovo zdravstveno stanje v času izdaje dokončne odločbe - ugotavljati le z dokazi, s katerimi je razpolagal že toženec. Sodišče zato pravno relevantno dejansko stanje ugotavlja z vsemi pravočasno - načeloma do prvega naroka za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP) - predlaganimi in primernimi dokazi. Torej tudi s takimi, iz katerih je mogoče ugotoviti oziroma kažejo na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe, četudi so nastali oziroma bili izdani že po izdaji le-te.
Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju.
Za omejitev dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju (128. člen ZD) gre v primeru, ko je prejemnik pomoči pokojni in ne tisti še živeči, ki je bil dolžan zapustnika preživljati, pa tega v celoti ni zmogel in je zato zaprosil za doplačilo oskrbnine.
Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačne razloga ni veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, med dediči pa ni soglasja o tem, katere parcelne številke je imela oporočiteljica v mislih, zato je zaključilo, da je oporoka nična ter dediščino razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva (šele), če se je tudi s sredstvi razlage na da ugotoviti. Sodišče prve stopnje materialnih določb razlagi oporoke ni uporabilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
možnost obravnavanja pred sodiščem - vabilo na glavno obravnavo - ustavno načelo enakega varstva pravic
Tožena stranka je bila o glavni obravnavi pravilno obveščena, vendar nanjo ni pristopila. Glede na navedeno je pritožbena trditev tožene stranke, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena določba o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, neutemeljena.