Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 2.
plačilo izvršitelju - neizveden rubež
Če je rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali 3. osebe, je izvršitelj upravičen do poplačila v višini 25 % plačila po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
odstop od pogodbe v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe - pobot terjatev
Odstop od pogodbe ima enake učinke kot razveza pogodbe, torej učinkuje za nazaj, zato morata obe pogodbeni stranki druga drugi vrniti, kar sta na podlagi pogodbe prejeli. V tem primeru nastopijo posledice iz 117. člena ZPPSL, kar pomeni, da se nasprotni kondikcijski terjatvi pobotata. Če pa obstoji izjava kondikcijske terjatve ene stranke, ta lahko zahteva od druge pogodbene stranke, da ji jo povrne.
ugovor po izteku roka - tek zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti
Dolžnik v rednem ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi višini terjatve ni mogel ugovarjati, ker je prišlo do izdaje ustavne odločbe šele kasneje. Ker izvršilni postopek še ni pravnomočno zaključen, temveč izvršba še teče, je po oceni pritožbenega sodišča dolžnikov ugovor prvostopenjsko sodišče pravilno obravnavalo vsebinsko po 1. odst. 56. čl. ZIZ kot dovoljen ugovor po izteku roka. V njem je namreč dolžnik navajal dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, nastopila pa so po izvršljivosti odločbe, v takem primeru pa omenjeno določilo ZIZ dovoljuje vložitev ugovora vse do konca izvršilnega postopka.
Tožeča stranka v postopku pred upravno enoto ni sodelovala, saj svoj zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe utemeljuje na predpogodbi. Tožeča stranke je v tem primeru zaobšla postopek, predpisan v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Poleg tega se je ponudba, ki jo je tožena stranka objavila, glasila na bistveno višjo kupnino od te, po kateri zahteva sklenitev prodajne pogodbe tožeča stranka, kar pomeni, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku prišlo do poseganja v interes družbe G. d.o.o., ki je ponudbo tožene stranke v upravnem postopku sprejela.
Izdaja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Ugotovljena dejstva, ob ogledu, ne govorijo v prid navedbam upnikov o verjetnosti terjatve motenja posesti.
Za odločanje v sporu o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja med pravnim naslednikom delavca, na katerega je bila terjatev prenesena na podlagi cesije, in pravnim naslednikom delodajalca, je stvarno pristojno delovno sodišče. Iz določb, ki pri odstopu terjatve prepovedujejo poslabšanje pravnega položaja dolžnika, izhaja, da je cesionar singularni pravni naslednik cedenta glede prenesene terjatve, saj v celoti vstopi v njegov pravni položaj.
Med kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ ter kaznivim dejanjem roparske tatvine po prvem odstavku 214. člena KZ je zaradi uporabljene sile podano razmerje specialnosti, zaradi razlike v višini kazni pa razmerje konsumpcije. Opredelitev dejanja po specialnejšem oziroma strožjem predpisu zato ne more biti napačna.
KZ člen 16, 211, 211/1, 211/2, 16, 211, 211/1, 211/2.
kaznivo dejanje tatvine - dejansko stanje - zmanjšana prištevnost
Obdolžencu je dokazana storitev kaznivega dejanja tatvine tudi v subjektivnem pogledu. Ob storitvi je sicer bil pod vplivom mamil kar pa ne zmanjšuje prištevnosti, saj storilca pomirja, ni pa bil tudi v fazi paranoje, saj je iz kraja pobegnil, se zaklenil v vozilo in potem odpeljal, ker je spoznal, da ga bodo obravnavali policisti in ne zato "ker so ga vsi gledali".
ZZ člen 12, 12. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-13, 3, 3/1, 3/1-13. ZIAS člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
subjekt vpisa v sodni register
Inženirska akademija Slovenije je po 1. členu Zakona o inženirski akademiji Slovenije (v nadaljevanju ZIAS) opredeljena kot nacionalna institucija in po 1. odstavku 2. člena ZIAS kot pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon ter podzakonski predpisi, ki urejajo javne zavode, ta zakon in statut IAS. ZIAS torej v citiranem določilu govori o pravicah, obveznostih in odgovornosti IAS. Nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti pa je lahko pravna oseba tedaj, ko pridobi pravno sposobnost, to pa je odvisno od načina nastanka pravne osebe.
Citirano določilo ZIAS z uporabo določb zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javne zavode, torej ureja obseg pravic, obveznosti in odgovornosti IAS potem, ko je slednja že pridobila svojo pravno subjektiviteto, torej ko je kot pravna oseba že nastala.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Obdolženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola ni reagiral in je pri vožnji na bočni oddaljenosti 0,2m od desnega roba vozišča, ko je pešec zavzemal 0,5 m širine vozišča, trčil vanj. Ni dvoma, da je podana vzročna zveza med obdolženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo, h kateri oškodovanec ni z ničemer soprispeval.
Tožnica kot javna uslužbenka je imela tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do pritožbe na pristojni organ delodajalca (komisijo za pritožbe). Ker te pravice ni izkoristila, ampak je s tožbo uveljavljala neposredno varstvo pred sodiščem, je potrebno zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk njeno tožbo zavreči, ne glede na dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla napačen oziroma nepopoln pravni pouk. Ker niti ZJU niti ZDR ne vsebujeta določb o tem, da odločitev (delodajalca) brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, je posledica takšnega ravnanja tožene stranke le morebitna odškodninska odgovornost.
spremembe osebe pooblaščene za zastopanje - zavrženje pritožbe
Zgolj navedba okoliščine, da med prejšnjim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa D.D. ter pritožnikom na eni strani in domnevnim novim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa M.B. obstajajo določeni spori, ne zadostuje za sklep, da je podan pritožnikov pravni interes za pritožbo proti izpodbijanemu sklepu. Iz navedenih pritožnikovih trditev namreč ni razvidno, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes naj bi bil prizadet ravno z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča.
KZ člen 50, 245, 245/1, 50, 245, 245/1. ZKP člen 386, 391, 386, 391.
kaznivo dejanje poneverbe - pridobitev koristi
Pridobitev koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja poneverbe iz prvega odstavka 245. člena KZ in za razliko od vrednosti poneverjenih stvari ni okoliščina, od katere bi bila odvisna odmera kazni.
ZDR (1990) člen 18, 18. ZObr člen 92, 92. ZDR člen 54, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nova pogodba o zaposlitvi - vojak
Delodajalec z delavcem, ki je vojaška oseba, po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni dolžan skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec izpolnjuje zakonske pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Le v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ali če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL23044
KZ člen 252, 252. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.
pranje denarja - dvojna kaznivost - predhodno dejanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora
V postopku po čl. 498 a ZKP je sredstva mogoče odvzeti le, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja po čl. 252 KZ, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. Tako morajo biti dokazani subjektivni in objektivni znaki kaznivega dejanja. Ker določba čl. 252 KZ-95 za storilca ni predpisovala dvojne kaznivosti in je bil storilec obsojen za predhodno kaznivo dejanje, ne more biti zanj izpeljan postopek za odvzem koristi, ker so dokazani zakonski znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da gre za umazan denar, ki izvira iz kaznivih dejanj.
Za presojo, ali je mogoče izpeljati postopek po 498 a čl. ZKP, ni pomembno le dejstvo, da se postopek ni končal z obsodilno sodbo za kaznivo dejanje 252. čl. KZ in da je bil postopek ustavljen, ampak je pomembno tudi, ali so podani zakoniti pogoji za izpeljavo postopka po 498 a čl. ZKP.
Ugotavljanja predhodnega kaznivega dejanja, za katerega je v teku kazenski postopek, postopek po čl. 498 a ZKP ne more nadomestiti.
Pritožba dolžnika, ki ni laična fizična oseba, ampak zavod ni pravočasno vložena, če jo je dolžnik vložil v času pritožbenega roka pri sodišču druge stopnje, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka.
Če sodišče ugotovi, da odgovor na tožbo ni obrazložen, nastopi zakonska presumpcija, da se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen in nastopijo pogoji za izdajo zamudne sodbe po določilih 318. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ne izdaja posebnega sklepa o tem, da se šteje, da odgovor na tožbo ni bil vložen, s pravico do pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva, vprašanje podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe pa se presoja v okviru preizkusa zakonitosti zamudne sodbe.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - materialno procesno vodstvo
Ker ZDR v 1. in 2. odstavku 118. člena ZDR prepušča sodišču odločitev, da pogodba o zaposlitvi kljub nezakonitosti odpovedi preneha, mora sodišče, ki delavcu namesto reintegracije prizna odškodnino po pravilih civilnega prava, v okviru materialno procesnega sodstva poskrbeti, da stranka zahtevek za odškodnino postavi.