CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MATIČNE KNJIGE
VSL0086714
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37, 82 - 96. ZMatR člen 2, 12, 12/4, 13, 14, 14a. ZMK člen 1, 13 – 19d.
delitev solastnine – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga – smrt stranke – vpis v matični register – podatki iz matične knjige umrlih – razglasitev pogrešanca za mrtvega – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – neznano bivališče – postavitev začasnega zastopnika – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika.