zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka
Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklepa sodišča prve in druge stopnje, s katerima je bila zahteva za obnovo postopka kot nerazumljiva zavržena, vložnica ne more izpodbijati dokazne ocene sodišča prve stopnje v rednem postopku.
Tudi če je preiskovalni sodnik res obljubil, da bo zagovorniku poslal zahtevane fotokopije dela kazenskega spisa, čeprav za to v določbah Sodnega reda ni podlage, pa mu jih nato ni poslal, pravica do obrambe ni bila prekršena.
V postopku zaradi ničnosti odločbe o nacionalizaciji ni mogoče uspešno izpodbijati dejansko stanje in (zmotno) uporabo materialnega prava iz postopka o izdaji odločbe o nacionalizaciji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21372
KZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Obsojenec se v zahtevi za varstvo zakonitosti s ponavljanjem okoliščin, na podlagi katerih se je sodišče prve stopnje odločilo, da ne izreče varnostnega ukrepa iz 1. odstavka 64. člena KZ, zavzema za njihovo drugačno oceno in s tem nakazuje na zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
sprememba obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis izvršitvenega dejanja je bil spremenjen v delu, v katerem je sodišče ugotovilo, da je obsojenec nekatere poškodbe oškodovancu prizadejal z brcami, to je na nevaren način, in ne z verigo, pri čemer je pravna opredelitev ostala enaka. Taka dopustna sprememba ne pomeni očitka obsojencu, da je storil drugo in ne tisto kaznivo dejanje, ki mu je bilo očitano v prvotno vloženem obtožnem predlogu.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - dokazni sklep - zapisnik - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - branje zapisnika - izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - združitev postopkov - subjektivna koneksiteta - združitev postopkov do konca glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče svoje odločitve, da sprejema dokazni predlog, ni razglasilo v obliki dokaznega sklepa, ta formalna pomankljivost ne predstavlja katere izmed kršitev določb kazenskega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost pravnomočne sodne odločbe.
Določbe 314. do 317. člena ZKP, ki predpisujejo vsebino zapisnika o glavni obravnavi, so v razmerju do določb 82. člena ZKP specialne narave. Navedenega zapisnika zato ni treba prebrati strankam.
Določba 5. odstavka 32. člena ZKP sprejema združitev postopkov zaradi subjektivne koneksitete kot pravilo, ki pa dovoljuje tudi izjeme. Odstop od tega pravila uvajajo določbe, po katerih prihaja združitev v poštev le do konca glavne obravnave. To pa dopušča možnost vzporednega teka več postopkov, ki se končajo vzporedno, ne da bi bile s tem bistveno kršene določbe kazenskega postopka.
ZDen člen 10, 10/2. ZUS člen 61, 73. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije člen 27, 27-2.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Če sta prejšnja lastnika nacionaliziranega premoženja imela na dan uveljavitve Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije avstrijsko državljanstvo in zato pravico dobiti odškodnino od Avstrije, nista denacionalizacijska upravičenca ter na drugačno odločitev ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da odškodnine nista dobila, saj se ta okoliščina presoja samo po pogodbi, ne pa po internem pravu tuje države.
Pri presoji, kdo je lahko pooblaščenec carinskega zavezanca v carinskem postopku, je potrebno izhajati iz določbe prvega odstavka 254. člena CZ, po kateri lahko v carinskem postopku v imenu carinskega zavezanca nastopa tudi pravna oseba (npr. špediter).
Če se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na pogoje PUP bistveno spremeni, organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, preveri skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja.
delniška družba - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - ničnost ali izpodbojnost dela sklepa skupščine
Tožeča stranka lahko uveljavlja in sodišče lahko odloči o neveljavnosti posameznega dela sklepa skupščine delniške družbe, če ta po svoji vsebini predstavlja zaključeno celoto in torej po vsebini pomeni samostojen sklep.
ugotovitev državljanstva - možnost dokazovanja lojalnosti - bistvena kršitev določb v upravnem sporu
Če tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti dokazati lojalnosti osebe nemške narodnosti, mora v tožbi, če uveljavlja lojalnost, navesti okoliščine in dokaze (tretji odstavek 14. člena ZUS).
ZIP člen 21, 55, 55a.ZPP člen 436, 436/3.ZOR člen 436.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - obseg presoje prvostopenjskega sodišča - dejstva - cesija
V postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, omeji sodišče svojo presojo samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi.
Z začasno odredbo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (po drugem odstavku 69. člena ZUS) ni mogoče urejati razmerij, ki niso predmet upravnega spora oziroma niso neposredno povezane z aktom, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
začasna odredba - izkazovanje težko popravljive škode
Ker iz odločbe, s katero je bil odrejen carinski ukrep - odvzem osebnega vozila, izhaja, da se bo vozilo prodalo po pravnomočnosti te odločbe, po presoji pritožbenega sodišča ni izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki naj bi nastala s prodajo vozila. Zato ni pogojev za začasno odredbo po prvem odstavku 69. člena ZUS.
Za zavrženje tožnikovega predloga za obnovo postopka ni bilo pogojev, saj je tožnik verjetno izkazal, da ni imel možnosti uporabiti predložene dokaze, kar je pogoj za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 249. člena ZUP (1986).