SZ člen 2, 3. Zakon o stanovanjskih razmerjih člen 4, 4/1.
status stanovanjskih prostorov
Za odločitev v zadevi je odločilno, ali je status navedenih prostorov res sporen, glede na navedbe tožene stranke, da je bilo o njem že odločeno v pravnomočno končanem postopku.
koncesija - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ne gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker je sodišče prve stopnje sledilo utemeljitvi izpodbijane odločbe tožene stranke in povzelo ugotovitve upravnih organov, saj ima za to podlago v določbi drugega odstavka 67. člena ZUS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelo enakega varstva pravic
Sodišča morajo enake primere tudi materialnopravno obravnavati enako. Odraz (posledica) tega pa je tudi ustaljena sodna praksa. Zato dolgoletne in ustaljene sodne prakse ni mogoče spremeniti v posameznem primeru. Ustaljena sodna praksa in načelne odločitve (mnenja) zagotavljajo enotno in enako uporabo formalnih pravnih virov.
V zadevi obstojijo razlogi iz 1. in 2. alinee drugega odstavka 35. člena ZAzil, ki so podlaga za takojšnjo odločitev o zadevi in pri kateri ni potrebno ocenjevati razlogov za priznanje azila po določbah drugega in tretjega odstavka 1. člena ZAzil, saj je bilo ugotovljeno, da so tožniki podali prošnjo za priznanje azila, ker jim je prenehal status začasnega zatočišča in da ne bi bili vrnjeni na Kosovo, kjer jim po lastni izjavi ne bi grozilo preganjanje.
SODNE TAKSE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS14327
URS člen 56. ZST člen 11, 11/1.ZPP člen 334. ZUS člen 16, 74.
oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je ustavilo pritožbeni postopek, ker je, zaradi neplačila sodne takse za pritožbo, štelo le-to za umaknjeno, glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST, po kateri so, med drugim plačila sodnih taks oproščeni tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost, ni ugotovilo, kar bi moralo, glede na citirano določbo, ali je tožnik, ki je tuj državljan, in je otrok brez spremstva, dolžan plačati sodno takso, ali je le-te oproščen.
Ko gre za posamična dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, teče 30-dnevni rok za vložitev tožbe, s katero se sproži upravni spor, od dneva vložitve posamičnega dejanja.
Iz določbe prvega odstavka 234. člena ZUP (1986) je razvidno, da je pritožbeni rok določen kot zakoniti prekluzivni procesni rok in da ima zamuda tega roka za posledico izgubo pravice do pritožbe.
Glede pogojev za priznanje azila Zakon o azilu (ZAzil) ne razlikuje med osebami z državljanstvom in osebami brez državljanstva. Po določbah drugega in tretjega odstavka 1. člena Zakona o azilu (ZAzil) se daje azil iz razlogov, določenih v Ženevski konvenciji, zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določenemu političnemu prepričanju oziroma zaradi utemeljenega strahu pred mučenjem ali drugačnim nečloveškim ravnanjem ali kaznovanjem v primeru vrnitve prosilca za azil v matično državo v smislu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene in dopolnjene s protokoli, v okoliščinah, ki jih Ženevska konvencija ne ureja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06702
ZPP člen 182, 182/1, 182/3, 184, 184/2, 339, 339/1.ZOR člen 189, 189/2, 200, 203, 324.OZ člen 299.URS člen 14, 22. ZPOMZO-A.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - ista dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Glede tožbenega zahtevka je instančno sodišče pravilno ravnalo, ko je štelo, da gre za en sam tožbeni zahtevek. Tega je tožnik oblikoval v tožbi dne 04.07.1997, ko je zahteval plačilo 6.750.029 tolarjev odškodnine s pripadki, po seznanitvi z mnenji izvedencev pa je dne 15.12.1999 delno umaknil tožbo, tako da je zahteval plačilo 4.458.029 tolarjev s pripadki. Naslednje razpolaganje s tožbenim zahtevkom v pripravljalni vlogi, ki jo je vložil 27.12.1999, ni bilo v skladu z 182. členom ZPP, ker tožnik ni oblikoval več različnih tožbenih zahtevkov. V tako imenovanem "sekundarnem tožbenem zahtevku" je sicer predlagal spremembo tožbe, ker je povečal tožbeni zahtevek na 4.898.029 tolarjev odškodnine s pripadki (drugi odstavek 184. člena ZPP), vendar je šlo za enak zahtevek, saj je bil naperjen proti istemu tožencu, na podlagi iste dejanske in pravne podlage (prvi odstavek 182. člena ZPP v zvezi z 41. členom ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pravilno zapisalo, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati o razpolaganju tožeče stranke s tožbenim zahtevkom (270. in 272. člen ZPP), toda ta pomanjkljivost ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), saj ni šlo za kombinacijo dveh različnih tožbenih zahtevkov in ni zakonite podlage za tak tožbeni zahtevek, s katerim bi tožnik uveljavljal, naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena ZPP).
Tožnik si je do smrti izgovoril le pravico do posesti stanovanja, vendar ta tožnikova pravica ni v neskladju s kupno pogodbo. Pomeni le modaliteto pri plačilu kupnine, ki z določili o tožnikovi renti vsebuje tudi elemente tveganih pogodb. Po četrtem odstavku 139. člena ZOR takih pogodb ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja. Ne glede na to pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili, da je cena v pogodbi realna in da ni očitnega nesorazmerja, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do razveljavitve pogodbe. Poleg tega sta še ugotovili, da je bila tožniku ob prodaji znana prava vrednost stanovanja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - hujša kršitev delovnih obveznosti - preklic pogojno odloženega disciplinskega ukrepa
Delavec je disciplinsko odgovoren za storjeno kršitev delovnih obveznosti za vsako obliko krivde, torej tudi zaradi malomarnosti. Tožnik je opravljal delo, ki bi ga moral opravljati z ustrezno pazljivostjo (nepazljivost že tudi pomeni malomarnost), vendar takšne pazljivosti v njegovem primeru po ugotovitvah sodišča ni bilo. Zato njegovega ravnanja ni bilo mogoče obravnavati le kot pomote pri delu, ampak je šlo za malomarnost pri delu.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.ZOR člen 38, 39, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 72.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisnega sporazuma - postopek spreminjanja sporazuma
V primeru prenehanja delovnega razmerja po 2. točki prvega odstavka 100. člena ZDR pride do prenehanja s sklenjenim pisnim sporazumom, ki je konstitutivni akt, kar pomeni, da je za pravilno odločitev potrebno ugotoviti, ali je med strankama prišlo do pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Glede samega sporazuma pri delodajalcu vsebinsko ni možen postopek varstva pravic, ker ne gre za odločanje delodajalca o pravici delavca, pač pa gre za dvostranski akt, za katerega sta se enakopravno odločili obe stranki, in obe stranki enako zavezuje. Tak sporazum (pogodbo) je zato možno spremeniti samo sporazumno ali pa v posebnem postopku ugotavljanja neveljavnosti pisnega sporazuma. V postopku varstva pravic je možno ugovarjati formalnim napakam glede prenehanja delovnega razmerja, če je izdan tudi deklaratoren sklep o prenehanju delovnega razmerja.
konkurenčna klavzula - nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
S konkurenčno klavzulo so varovani interesi delodajalca pred nelojalno oziroma prepovedano konkurenco s strani njegovih bivših delavcev. Ravnanje delavca, da začasno ne sme ustanoviti podjetja ali začeti opravljati samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo kot jo ima delodajalec, če bi uporaba tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih v zvezi s prejšnjim delom pri njem, pomenila za delodajalca konkurenco, je prepovedano predvsem zato, ker bi se s takim ravnanjem lahko poslabšal konkurenčni položaj delodajalca. Če pa delavec v to ne posega, temveč lahko svobodno izkorišča tudi znanja, izkušnje in poslovne zveze, ki jih je pridobil pri prejšnjem delodajalcu, ni v ničemer prikrajšan v svojih pravicah do svobodne izbire zaposlitve in podjetniške dejavnosti.
ZTPDR člen 54, 55, 58, 64. ZDR (1990) člen 88, 89. KZ RS člen 171, 173.URS člen 34, 35.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - opredelitev disciplinske kršitve - sodna presoja
Če je bila delavcu kot način izvršitve disciplinske kršitve, to je grobega posega v čast in dostojanstvo direktorja tožene stranke, očitana vložitev neutemeljene ovadbe in očitanje kaznivega dejanja (smiselno 173. členu KZ RS) sodišče izven tako postavljenega okvira opredelitve disciplinske kršitve ne sme poseči.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-6.ZPP člen 274. ZTPDR člen 83, 83/2.ZOR člen 23, 103, 103/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - procesna predpostavka za vložitev tožbe - ničnost - izpodbojnost
Temeljni kriterij razlikovanja med ničnostjo in izpodbojnostjo je v varstvu interesov, ki so zaščiteni. Določbe sedaj veljavnih delovnopravnih predpisov varujejo pravice delavca (in ne vsake zainteresirane osebe), ki ima pravico v primeru njihove kršitve uveljavljati procesno varstvo v postopku in na način kot ga določa 83. člen ZTPDR.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 8/1, 9, 9/2.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Odsotnost z dela je resen razlog v zvezi z obnašanjem delavca, zaradi katerega mu lahko preneha delovno razmerje. Vendar le, če je delavec zakonito razporejen na določeno delovno mesto. Če se delavec ne odzove pozivu na delo na delovnem mestu, na katerega ni zakonito razporejen, njegova odsotnost z dela ni neupravičena.