ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno nasprotuje določitvi izvršitelja in ne navaja razlogov, s katerimi bi konkretno izpodbijal utemeljitev sodišča prve stopnje o določitvi izvršitelja (prvi odstavek izreka). Zato se sklep v izpodbijanem delu preizkusi le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
ZIZ člen 55, 102, 102/2, 102/2-1, 55, 102, 102/2, 102/2-1.
razlogi za ugovor - izvršba na plačo
Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.
Res je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je dolžnik v svoji vlogi napadel prav domnevo o resničnosti tistega, kar naj bi dokazovala sporna povratnica. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe sicer povzelo, vendar se do njih sploh ni opredelilo, niti ni ocenjevalo s strani dolžnika ponujenih dokazov.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala. Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
Tožena stranka v pritožbi pojasnjuje, da je zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi uskladitve medsebojnih obveznosti obeh pravdnih strank. Preložitev iz tega razloga pa bi tožena stranka lahko izposlovala le v primeru, če bi obe pravdni stranki sporazumno predlagali, naj se narok preloži, da poskusita poravnavo (primerjaj člen 491 ZPP). Do takega sporazuma pa očitno ni prišlo. Sicer pa iz prošnje tožene stranke za preložitev obravnave (list. št. 14) izhaja kot razlog za preložitev neurejena računovodska evidenca pri toženi stranki. To pa ni opravičljiv razlog za preložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, niti tisti ekskulpacijski razlog, ki bi opravičeval presojo pritožbenih novot.
seznam dolžnikovega premoženja - narok - denarna kazen
Vsebina uradnega zaznamka in predloženo dokazilo o plačilu cestnine potrjujeta dolžničine pritožbene navedbe, da je na narok zamudila zaradi nepredvidljivega zastoja v prometu. Prav za take primere je v 6. odst. 31. člena ZIZ predvidena možnost, da sodišče ponovno odredi, da dolžnik predloži seznam premoženja. Izrek denarne kazni po 5. odst. 31. člena ZIZ pa je v konkretnem primeru neprimeren ukrep, za katerega ni podlage v ravnanju dolžnice.
Pritožbeno sodišče ne soglaša stališčem, da bi moral pooblaščenec tožeče stranke posebej zatrjevati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva. Ta okoliščina je namreč že razvidna iz samega zdravniškega spričevala, iz katerega izhaja, da je bil pooblaščenec tožeče stranke v bolniškem staležu le od 8.5.2000 do 12.5.2000. To namreč pomeni, da pooblaščenec tožeče stranke prav zaradi bolezni ni mogel niti pristopiti na narok, niti ni mogel organizirati substitucije.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.
Če tožnik zahteva razveljavitev prodajne pogodbe o nepremičnini zato, ker v dogovorjenem roku ni bila poplačana kupnina, vrednosti spora ne predstavlja pogodbeni znesek kupnine.