ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
Tožeča stranka je kot najemodajalec svojo obveznost iz najemne pogodbe pravočasno izpolnila in dala toženi stranki kot najemniku na razpolago vse v najem dane poslovne prostore. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka te prostore dejansko začela uporabljati ali ne, in mora ne glede na to plačati najemnino in ustrezen del stroškov poslovne stavbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala. Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/2.
stroški izvršbe - rubež - stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v 2. odst. tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga potrebna pripravljalna dejanja. Stroški kuvert, fotokopiranja ipd., ki jih v konkretnem primeru navaja izvršiteljica kot materialne stroške, nedvomno sodijo med pripravljalna dejanja in zato izvršiteljica ni posebej upravičena do njihove povrnitve.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Res je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je dolžnik v svoji vlogi napadel prav domnevo o resničnosti tistega, kar naj bi dokazovala sporna povratnica. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe sicer povzelo, vendar se do njih sploh ni opredelilo, niti ni ocenjevalo s strani dolžnika ponujenih dokazov.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
V 2. tč. izreka izpodbijane sodbe je sodišče le ugotovilo, da "ne obstoji terjatev tožene stranke, ki jo ta uveljavlja v pobot nasprotni terjatvi tožeče stranke." Tak izrek sodbe je nedoločen, saj sodišče ni odločilo, kolikšna v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji in kdaj naj bi le ta zapadla v plačilo. Tako ni jasno, o kakšnem v pobot uveljavljanem zahtevku je prvostopno sodišče sploh odločalo.
Pritožbeno sodišče ne soglaša stališčem, da bi moral pooblaščenec tožeče stranke posebej zatrjevati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva. Ta okoliščina je namreč že razvidna iz samega zdravniškega spričevala, iz katerega izhaja, da je bil pooblaščenec tožeče stranke v bolniškem staležu le od 8.5.2000 do 12.5.2000. To namreč pomeni, da pooblaščenec tožeče stranke prav zaradi bolezni ni mogel niti pristopiti na narok, niti ni mogel organizirati substitucije.
Sodišče prve stopnje je uporabilo nezakonito pridobljen dokaz, saj je v vrtno uto, ki je oddaljena približno 200 od bloka, kjer živi obtoženec, vstopilo brez odredbe za hišno preiskavo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je bila sodba razveljavljena.