ZPIZ člen 253, 253/3, 262, 262/1, 303, 303/2. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 154. ZPP (1977) člen 12, 368. URS člen 22, 23, 25, 26. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 60.
starostno zavarovanje kmetov - status borca nov - najnižja pokojnina za pokojninsko dob0
Zavarovanec mora uveljaviti status kmeta borca NOV, na katerega je vezana pravica do izplačevanja najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, v postopku pred nosilcem zavarovanja, zato tega statusa ni mogoče ugotoviti v sodnem sporu kot predhodnega vprašanja zaradi priznanja odmere kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Na ta status tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe občine A. o pravici do priznavalnine, iz katere izhaja, da je občinski odbor zveze združenj borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945.
Dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje prvostopnega sklepa, s katerim je upniku naložena obveznost založitve predujma za kritje stroškov izvršitelja.
ZDR člen 8, 9, 16, 16/1, 100, 100/1, 100/1-4, 125, 125/1. ZTPDR člen 14, 14/2. ZPP (1977) člen 368, 370, 370/1. SKPGd-97 člen 10, 10/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1.
Čeprav toženec (zasebni delodajalec), ki je začel postopek za prenehanje dejavnosti, tožniku ni pisno odpovedal delovnega razmerja v skladu s 1. alineo 125. čl. ZDR, ker je do prenehanja dejavnosti prišlo v času trajanja sodnega postopka (zaradi prenehanja delovnega razmerja v času trajanja poskusnega dela), to ne pomeni, da tožniku delovno razmerje pri tožencu še traja in da ga mora pozvati nazaj na delo. V takem primeru delavcu preneha delovno razmerje z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika in le do tega dne je mogoče delavcu priznati obstoj delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače.
ZIZ člen 55, 102, 102/2, 102/2-1, 55, 102, 102/2, 102/2-1.
razlogi za ugovor - izvršba na plačo
Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le ob pravilni uporabi 2. odst. 279. čl. ZOR, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala. Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
Če je bilo vabilo na narok za glavno obravnavo v razvezni pravdi namesto tožencu vročeno njegovi ženi - tožnici, je bila tožencu z nepravilno vročitvijo odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
S pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi, vključno z vsemi akcesornimi pravicami, torej tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (336. in 337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Kolikor bi bilo mogoče iz dolžnikovih ugovornih navedb razbrati, da so mu vozila, katerih prodajo predlaga upnik, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (ugovorni razlog iz 7. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da prevozniško dejavnost opravlja dolžnikovo podjetje in ne dolžnik sam, medtem ko je dolžnik njihov lastnik, razen tega pa gre, kot navaja tudi sam dolžnik v ugovoru, za poravnanje kreditnih obveznosti, s katerimi so bila ta vozila kupljena oziroma poravnanje posojil, danih za razvoj dejavnosti, za katero so bila vozila kupljena (4. tč. 1. odst. 79. čl. in 1. in 2. odst. 80. čl. ZIZ).