ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.
ZOR člen 327, 327/1, 327, 327/1. ZNP člen 168, 168/1, 170, 168, 168/1, 170.
sodni depozit
Predlagatelj mora navesti razloge, zaradi katerih polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati. Ne presoja pa sodišče v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita, ali predmet, katerega položitev predlaga, pomemi pravilno izpolnitev obveznosti iz materialnopravnega razmerja.
vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - obravnava
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
ZKP člen 370, 370-4, 383, 383/1, 370, 370-4, 383, 383/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v katerih državni tožilec izraža pomisleke v zvezi z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče storil v krivdni obliki nezavestne malomarnosti (ob tem, da je državni tožilec v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP in predlagal le spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji), ni moglo opredeljevati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
SZ člen 156, 156/1, 159, 159/2, 156, 156/1, 159, 159/2.
ZSR - sklenitev najemne pogodbe
Lastnik stanovanja in dosedanji imetnik stanovanjske pravice sta dolžna v šestih mesecih od uveljavitve Stanovanjskega zakona uskladiti določila sklenjene pogodbe po Zakonu o stanovanjskih razmerjih z določili Stanovanjskega zakona. Dokler najemna pogodba ni sklenjena, se uporablja za ureditev medsebojnih razmerij Zakon o stanovanjskih razmerjih.
V trditvi tožene stranke, da ni dolžna plačati (nobene) najemnine, je vsebovana (implicirana) tudi trditev, da je dolžna plačati manj, kot zahteva tožeča stranka.
Sodišče druge stopnje razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru, če ne more presoditi njegove utemeljenosti.
Tožeča stranka se ni udeležila naroka, ki je bil razpisan na njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je predlagala, da se ji dovoli pristopiti na narok, ki ga je zamudila iz opravičenega razloga. Tožeča stranka pa je s tem, ko se ni udeležila naroka za vrnitev v prejšnje stanje ponovno zamudila opraviti zamujeno dejanje. Zato je zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1, 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - plačilo
V pravdi zaradi izpolnitve denarnih obveznosti po pogodbi o igranju košarke ni relevanten ugovor tožene stranke, da tožnik ni opravil zdravniškega pregleda. Vse do izteka pogodbe tožena stranka tožnika ni niti pozvala na zdravniški pregled, ni ga posebej opozorila na to obveznost, ni uvedla nobenega disciplinskega postopka in ni razdrla pogodbe z njim.
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Dejstvo, ali je upnik na rubež pristopil ali ne, je nepomembno spričo dejstva, da je dolžnik neznan na naslovu, kjer naj bi se rubež opravil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po 3. odst. 82. člena ZIZ.
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana. Ugovor krajevne pristojnosti lahko po določbi 1. odst. 22. čl. ZPP poda tožena stranka najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP). V konkretnem primeru tožena stranka ni ugovarjala krajevne pristojnosti, prvostopno sodišče pa je z razpisom naroka za glavno obravnavo (odredba z dne 18.9.2000, redna št. 2 spisa) za dne 11.10.2000 smiselno naznanilo, da bo, kot pristojno, odločilo v tem sporu. Razpis naroka za glavno obravnavo namreč vsebuje opravljen predhodni preizkus tožbe v okviru priprav za glavno obravnavo.
Po določbi 1. odst. 115. čl. ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Tožeča stranka pa je svoja predloga utemeljevala s stališčem, da prvostopno sodišče pač ni stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tem sporu. Ker pa prvostopno sodišče njenima predlogoma ni sledilo, saj se je izreklo za lastno krajevno (in stvarno) pristojnost, se je bila tožeča stranka vabilom za narok za glavno obravnavo dolžna odzvati.
ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1, 373, 373/1, 392, 392/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenilo povezave dveh prič, ki sta opisovali konflikt med obtožencem in oškodovancem. Zato je dejansko stanje zmotno ugotovilo in obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe.