Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.
Računi kot enostranske listine sami po sebi ne morejo dokazovati terjatve, ki jo vsebujejo. Pasivnost stranke, ki ji je račun poslan, je lahko v najboljšem primeru zgolj (šibak) indic, ki govori v prid obstoja terjatve.
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Izvršba pavnomočne sodne odločbe sama po sebi sicer ne predstavlja pravno zavarovane škode, vendar je, glede na opisane okoliščine (velik znesek, sedež upnika...) v konkretnem primeru izkazana verjetnost, da bi dolžnik, v primeru uspešne revizije, z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
V pravdi za plačilo zavarovalnine po policah o kolektivnem nezgodnem zavarovanju je treba ugotoviti, kakšne poškodbe je dobil tožnik v nezgodi in kako so te poškodbe ocenjene v tabelah invalidnosti kot sestavnih delih Splošnih pogojev. V primeru dvoma v pravilnost oz. prepričljivost izvedenskih mnenj oz. v primeru neskladij med mnenjema dveh sodnih izvedencev, je potrebno oba izvedenca zaslišati.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
SZ člen 156, 156/1, 159, 159/2, 156, 156/1, 159, 159/2.
ZSR - sklenitev najemne pogodbe
Lastnik stanovanja in dosedanji imetnik stanovanjske pravice sta dolžna v šestih mesecih od uveljavitve Stanovanjskega zakona uskladiti določila sklenjene pogodbe po Zakonu o stanovanjskih razmerjih z določili Stanovanjskega zakona. Dokler najemna pogodba ni sklenjena, se uporablja za ureditev medsebojnih razmerij Zakon o stanovanjskih razmerjih.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.