SZ člen 156, 156/1, 159, 159/2, 156, 156/1, 159, 159/2.
ZSR - sklenitev najemne pogodbe
Lastnik stanovanja in dosedanji imetnik stanovanjske pravice sta dolžna v šestih mesecih od uveljavitve Stanovanjskega zakona uskladiti določila sklenjene pogodbe po Zakonu o stanovanjskih razmerjih z določili Stanovanjskega zakona. Dokler najemna pogodba ni sklenjena, se uporablja za ureditev medsebojnih razmerij Zakon o stanovanjskih razmerjih.
V pravdi za plačilo zavarovalnine po policah o kolektivnem nezgodnem zavarovanju je treba ugotoviti, kakšne poškodbe je dobil tožnik v nezgodi in kako so te poškodbe ocenjene v tabelah invalidnosti kot sestavnih delih Splošnih pogojev. V primeru dvoma v pravilnost oz. prepričljivost izvedenskih mnenj oz. v primeru neskladij med mnenjema dveh sodnih izvedencev, je potrebno oba izvedenca zaslišati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
Sodišče druge stopnje razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru, če ne more presoditi njegove utemeljenosti.
Tožeča stranka se ni udeležila naroka, ki je bil razpisan na njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je predlagala, da se ji dovoli pristopiti na narok, ki ga je zamudila iz opravičenega razloga. Tožeča stranka pa je s tem, ko se ni udeležila naroka za vrnitev v prejšnje stanje ponovno zamudila opraviti zamujeno dejanje. Zato je zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Ker je sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje s traktorjem, je jasno, da ta vožnja obsega tudi vožnje z osebnimi vozili, seveda za kmetijske namene, ki zemljišče manj obremenjujejo kot traktor.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Izvršba pavnomočne sodne odločbe sama po sebi sicer ne predstavlja pravno zavarovane škode, vendar je, glede na opisane okoliščine (velik znesek, sedež upnika...) v konkretnem primeru izkazana verjetnost, da bi dolžnik, v primeru uspešne revizije, z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
ZKP člen 370, 370-4, 383, 383/1, 370, 370-4, 383, 383/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v katerih državni tožilec izraža pomisleke v zvezi z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče storil v krivdni obliki nezavestne malomarnosti (ob tem, da je državni tožilec v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP in predlagal le spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji), ni moglo opredeljevati.
vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - obravnava
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
Pooblastilo, dano odvetniškemu kandidatu, ne velja tudi za odvetnika, pri katerem je ta zaposlen. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa ni upravičen do nagrade za zastopanje, zato nasprotni stranki ni mogoče naložiti, naj povrne njegovo nagrado.
V trditvi tožene stranke, da ni dolžna plačati (nobene) najemnine, je vsebovana (implicirana) tudi trditev, da je dolžna plačati manj, kot zahteva tožeča stranka.
ZOR člen 813, 822, 822/1, 823, 823/1, 813, 822, 822/1, 823, 823/1.
pogodba o posredovanju - provizija
Ne glede na to, ali je naročnik posredovanja lastnik stanovanja, za prodajo katerega posredovanja naroči, ali ne, mora ob izpolnitvi obveznosti posrednika plačati plačilo za posredovanje (provizijo).