ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil računov, na katere se sklicuje, začasna zastopnica dolžnika sklepa o izvršbi konkretneje, kot ga je, sploh ne more izpodbijati. Zato je ugovor obrazložen.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
Kadar gre za postopek za ureditev mej med zemljiščem, ki je javno dobro ter zemljiščem v zasebni lasti, je potrebno smiselno uporabiti določbo 5. odstavka 136. člena ZNP.
Če je sodišče ugotovilo, da je bilo delo za toženo stranko opravljeno in če na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, kakšna je bila med strankama dogovorjena cena za opravljene storitve, je bilo dolžno skladno z 2. odst. 623. čl. ZOR samo presoditi in določiti vrednost opravljenega dela.
ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 26. ZIZ člen 191, 191.
pravnomočnost - pravnomočnost odločbe - pridobitev lastninske pravice - državni organ - domik - pravni posel - soglasje strank
Sklep nepravdnega sodišča je pravnomočen, na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov pa je sodišče vezano. Sodne odločbe se izpodbijajo v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi v rokih, ki jih določa procesni zakon, zato v tem postopku ni mogoče niti kot predhodno niti kot glavno vprašanje ugotavljati veljavnosti ali zakonitosti sklepa nepravdnega sodišča. Domik na dražbi v postopku izvršbe in zavarovanja je odločba državnega organa, s katero se pridobi lastninska pravica (2. odst. 20. čl. ZTLR) in pomeni za kupca (najboljšega ponudnika) originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Vendar pa sam domik ne pomeni nujno dokončno pridobitev lastninske pravice, temveč je v obsegu, kot ga določa zakon, lahko ta pridobitev pogojna, med drugim tudi zaradi tega, ker kupec v določenem roku ne položi kupnine (191. čl. ZIZ). Soglasja, danega v skladu procesnimi pravili in za potrebe tekočega postopka, ni mogoče šteti za izjavo volje v smislu obligacijskopravnih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja, temveč kot izjave strank v tem postopku, katerega končni cilj je izdaja odločbe. S takšnimi - četudi skladnimi izjavami - zato ne nastane pogodba.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
V trditvi tožene stranke, da ni dolžna plačati (nobene) najemnine, je vsebovana (implicirana) tudi trditev, da je dolžna plačati manj, kot zahteva tožeča stranka.
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
ZPPSL člen 137, 137/4, 144, 144/1, 137, 137/4, 144, 144/1.
terjatev - sklep o nadaljevanju izvršbe
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom.
Sodišče druge stopnje razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru, če ne more presoditi njegove utemeljenosti.
Tožeča stranka se ni udeležila naroka, ki je bil razpisan na njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je predlagala, da se ji dovoli pristopiti na narok, ki ga je zamudila iz opravičenega razloga. Tožeča stranka pa je s tem, ko se ni udeležila naroka za vrnitev v prejšnje stanje ponovno zamudila opraviti zamujeno dejanje. Zato je zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 813, 822, 822/1, 823, 823/1, 813, 822, 822/1, 823, 823/1.
pogodba o posredovanju - provizija
Ne glede na to, ali je naročnik posredovanja lastnik stanovanja, za prodajo katerega posredovanja naroči, ali ne, mora ob izpolnitvi obveznosti posrednika plačati plačilo za posredovanje (provizijo).
ZKP člen 370, 370-4, 383, 383/1, 370, 370-4, 383, 383/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v katerih državni tožilec izraža pomisleke v zvezi z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče storil v krivdni obliki nezavestne malomarnosti (ob tem, da je državni tožilec v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP in predlagal le spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji), ni moglo opredeljevati.
ZOR člen 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1, 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - plačilo
V pravdi zaradi izpolnitve denarnih obveznosti po pogodbi o igranju košarke ni relevanten ugovor tožene stranke, da tožnik ni opravil zdravniškega pregleda. Vse do izteka pogodbe tožena stranka tožnika ni niti pozvala na zdravniški pregled, ni ga posebej opozorila na to obveznost, ni uvedla nobenega disciplinskega postopka in ni razdrla pogodbe z njim.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.