povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost - trčenje v stoječe vozilo - ugotavljanje vzroka za prehitro vožnjo - oškodovančeva izpovedba - mnenje izvedenca cestno prometne stroke
Ker je sodišče 1. stopnje z oškodovančevo izpovedbo ugotovilo, da je bil njegov ustavljeni osebni avtomobil pravilno označen, z mnenjem izvedenca cestno-prometne stroke pa zadostno preglednost, na kateri bi obdolženec mogel ugotoviti na cesti stoječi osebni avtomobil in pravočasno ukrepati, dejansko stanje v očitku o preveliki hitrosti ni zmotno ugotovljeno.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se za odmero cene izvršiteljskih storitev po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi uporabilo sodišče, to pa je v sklepu navedlo le vrednost glavnice, ne pa tudi stroškov obresti, izvršilnih stroškov in obresti od teh stroškov.
Zgolj z gramatično metodo razlage pogodb ni mogoče ugotoviti prave pogodbene volje. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, ki so jih stranke upoštevale ob sklepanju pogodbe.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti njene pripombe, na pa zavrniti izvedbe tega dokaza, ker tožnica ni bila pripravljena založiti predujma za dopolnitev mnenja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21730
KZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Prvostopenjsko sodišče je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je navedlo vse dokaze, na podlagi katerih je vse tri obdolžence spoznalo za krive. Zato očitek enega od obdolžencev, ki se je ves čas kazenskega postopka branil z molkom, da gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ni utemeljena. Sodišče druge stopnje pa je zvišalo izrečene kazni, ker je prvostopenjsko sodišče neustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine.
dovolitev nujne poti - postopek - denarno nadomestilo
Denarno nadomestilo (na uporabo nujne poti) je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju kriterijev sodne prakse (npr. škoda, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, zmanjšana vrednost nepremičnine, način in obseg poti itd.). Pri ugotavljanju višine denarnega nadomestila ne pride v poštev analogna uporaba 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlogi izpodbijane sodbe o vsebini listin (dobavnic) niso v nasprotju z vsebino dobavnic samih. Pritožbena trditev, da iz dobavnic izhaja, da je šlo za sukcesivno dobavo, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ocene predloženih listin, torej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Četudi je upnik takso za izvršilni predlog plačal znotraj dodeljenega roka, vendar pa dokazila o plačani taksi ni predložil, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega, ker upnik ni postopal po sklepu, s katerim mu je bila predložitev takšnega dokazila izrecno naložena in je bil tudi posebej opozorjen na posledice, če tega ne bo storil.
Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov. Predmet izpolnitve dolžnikove obveznosti v konkretnem primeru je plačilo v denarju, zato upnik ni dolžan sprejeti ponujene izpolnitve s kompenzacijo, temveč je to stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti.
sodba na podlagi odpovedi - stranka - prenehanje pooblastila
Odvetnikovo sporočilo sodišču, da tožeče stranke ne zastopa več, ne daje podlage za sklep, da je pooblastilno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pooblastila s strani odvetnika, zaradi česar ni bilo podlage za uporabo četrtega odstavka 99. člena ZPP.
V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.
Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
Za presojo legitimacije strank v pravdi zaradi varstva lastninske pravice pred neutemeljenimi posegi vanjo (torej v pravdi, sproženi na podlagi t.i. negatorne tožbe), je vprašanje izkazanega lastništva pomembno le na aktivni strani, medtem ko je pasivno legitimiran "tretji", ki "neutemeljeno vznemirja lastnika" (42. člen ZTLR).
Iz določb o pokojninski osnovi v 43. in 44. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), na podlagi katerega je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina, jasno izhaja, da se morajo upoštevati dejansko izplačane plače (zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v RS), ne pa plače iz preteklega leta, usklajene na leto, za katero se je odmerjalo invalidom III. kategorije invalidnosti nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki ne predstavljajo dejansko izplačane plače invalidu v določenem letu, pač pa fiktivno plačo, upoštevno le za izračun že navedenih nadomestil po predpisih, veljavnih pred 1.4.1992.
Tožnica je upravičena do potnih stroškov, če je v bolnišnici vsakodnevno obiskovala bolnega otroka, pri tem pa ni šlo za redne obiske staršev, temveč se je morala tožnica naučiti uporabljati razne aparate, na katere je otrok vezan, poleg tega pa je šlo tudi za psihično sprejemanje otroka, ki je vezan na preživetje s stalno pomočjo aparata.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 898, 898/2, 898/3, 898, 898/2, 898/3.
polica - retroaktivni učinek - nastop zavarovalnega primera
Nedopustna je retroaktivna veljavnost dodatka k zavarovalni polici (avtomobilsko zavarovanje AO-plus, sklenjeno za elektroviličar, s katerim se je delavec poškodoval), sklenjenega po nastopu zavarovalnega primera, s katerim je bilo določeno, da že sklenjeno AO-plus zavarovanje za določene vrste vozil preneha veljati za leto dni nazaj. Zato sklenitev takega aneksa ne vpliva na obveznost zavarovalnice do delavca, ki uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu (od delodajalca in zavarovalnice).
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZTPDR člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
res iudicata - reparacijski zahtevek
Ne gre za odločanje o že razsojeni stvari, če je delavec po pravnomočni odločbi, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, vložil tožbo zaradi plačila reparacije, v kateri je specificiral zahtevek po višini, ker po prvotni sodbi delodajalec ni izpolnil opisnega zahtevka.