povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost - trčenje v stoječe vozilo - ugotavljanje vzroka za prehitro vožnjo - oškodovančeva izpovedba - mnenje izvedenca cestno prometne stroke
Ker je sodišče 1. stopnje z oškodovančevo izpovedbo ugotovilo, da je bil njegov ustavljeni osebni avtomobil pravilno označen, z mnenjem izvedenca cestno-prometne stroke pa zadostno preglednost, na kateri bi obdolženec mogel ugotoviti na cesti stoječi osebni avtomobil in pravočasno ukrepati, dejansko stanje v očitku o preveliki hitrosti ni zmotno ugotovljeno.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se za odmero cene izvršiteljskih storitev po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi uporabilo sodišče, to pa je v sklepu navedlo le vrednost glavnice, ne pa tudi stroškov obresti, izvršilnih stroškov in obresti od teh stroškov.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
Zgolj z gramatično metodo razlage pogodb ni mogoče ugotoviti prave pogodbene volje. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, ki so jih stranke upoštevale ob sklepanju pogodbe.
ZZ člen 32, 36. ZPP (1977) člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZTPDR člen 84, 84.
stranska intervencija - izpodbijanje
Izbrani kandidat ima lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem neizbrani kandidat izpodbija izbiro delodajalca med prijavljenimi kandidati, položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke.
Pri odločanju o denarni terjatvi delavca do delodajalca, ki ima podlago v dokončni odločbi delodajalca, sodišče ne more posegati v vsebino take dokončne odločbe in je nanjo vezano. Ker je delodajalec po ugovoru delavca sam spremenil odločbo o prvi razporeditvi tako, da je delavcu namesto količnika 3,78 priznal 5,00, plačo pa je kljub temu izplačal po količniku 3,78, je delavki dolžan povrniti razliko v plači. Stranska intervencija je pravica in ne dolžnost (pravne ali fizične) osebe, da se v pravdi, ki že teče med drugimi, pridruži stranki, za katero želi, da zmaga v sporu. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport izjave o vstopu v pravdo ni dala niti na naroku, niti s pisno vlogo. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje s svojo odločbo (sklepom) pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke (Srednje šole) za vključitev stranskega intervenienta zavrnilo.
Tožnica je upravičena do potnih stroškov, če je v bolnišnici vsakodnevno obiskovala bolnega otroka, pri tem pa ni šlo za redne obiske staršev, temveč se je morala tožnica naučiti uporabljati razne aparate, na katere je otrok vezan, poleg tega pa je šlo tudi za psihično sprejemanje otroka, ki je vezan na preživetje s stalno pomočjo aparata.
Četudi je upnik takso za izvršilni predlog plačal znotraj dodeljenega roka, vendar pa dokazila o plačani taksi ni predložil, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega, ker upnik ni postopal po sklepu, s katerim mu je bila predložitev takšnega dokazila izrecno naložena in je bil tudi posebej opozorjen na posledice, če tega ne bo storil.
ZIZ člen 7, 38, 38/1, 38/2, 7, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - izvršba - predujem za izvršilne stroške
Glede na jasna zakonska določila 38. čl. ZIZ ni pravne podlage, da bi se predujem za stroške izvršitelja zalagal iz sredstev sodišča.
izvršba na premičnine - novo izvršilno sredstvo - oprostitev - izvršba - stvari, izvzete iz izvršbe
Pogoj iz 1. odst. 80. čl. ZIZ, da so stvari dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti, je potrebno razlagati tako, da so stvari izvzete iz izvršbe, če bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, zato vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti.
Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
dovolitev nujne poti - postopek - denarno nadomestilo
Denarno nadomestilo (na uporabo nujne poti) je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju kriterijev sodne prakse (npr. škoda, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, zmanjšana vrednost nepremičnine, način in obseg poti itd.). Pri ugotavljanju višine denarnega nadomestila ne pride v poštev analogna uporaba 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21730
KZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Prvostopenjsko sodišče je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je navedlo vse dokaze, na podlagi katerih je vse tri obdolžence spoznalo za krive. Zato očitek enega od obdolžencev, ki se je ves čas kazenskega postopka branil z molkom, da gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ni utemeljena. Sodišče druge stopnje pa je zvišalo izrečene kazni, ker je prvostopenjsko sodišče neustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine.
sodba na podlagi odpovedi - stranka - prenehanje pooblastila
Odvetnikovo sporočilo sodišču, da tožeče stranke ne zastopa več, ne daje podlage za sklep, da je pooblastilno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pooblastila s strani odvetnika, zaradi česar ni bilo podlage za uporabo četrtega odstavka 99. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 898, 898/2, 898/3, 898, 898/2, 898/3.
polica - retroaktivni učinek - nastop zavarovalnega primera
Nedopustna je retroaktivna veljavnost dodatka k zavarovalni polici (avtomobilsko zavarovanje AO-plus, sklenjeno za elektroviličar, s katerim se je delavec poškodoval), sklenjenega po nastopu zavarovalnega primera, s katerim je bilo določeno, da že sklenjeno AO-plus zavarovanje za določene vrste vozil preneha veljati za leto dni nazaj. Zato sklenitev takega aneksa ne vpliva na obveznost zavarovalnice do delavca, ki uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu (od delodajalca in zavarovalnice).
Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.
Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov. Predmet izpolnitve dolžnikove obveznosti v konkretnem primeru je plačilo v denarju, zato upnik ni dolžan sprejeti ponujene izpolnitve s kompenzacijo, temveč je to stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti.
V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.