ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se za odmero cene izvršiteljskih storitev po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi uporabilo sodišče, to pa je v sklepu navedlo le vrednost glavnice, ne pa tudi stroškov obresti, izvršilnih stroškov in obresti od teh stroškov.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost - trčenje v stoječe vozilo - ugotavljanje vzroka za prehitro vožnjo - oškodovančeva izpovedba - mnenje izvedenca cestno prometne stroke
Ker je sodišče 1. stopnje z oškodovančevo izpovedbo ugotovilo, da je bil njegov ustavljeni osebni avtomobil pravilno označen, z mnenjem izvedenca cestno-prometne stroke pa zadostno preglednost, na kateri bi obdolženec mogel ugotoviti na cesti stoječi osebni avtomobil in pravočasno ukrepati, dejansko stanje v očitku o preveliki hitrosti ni zmotno ugotovljeno.
Četudi je upnik takso za izvršilni predlog plačal znotraj dodeljenega roka, vendar pa dokazila o plačani taksi ni predložil, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega, ker upnik ni postopal po sklepu, s katerim mu je bila predložitev takšnega dokazila izrecno naložena in je bil tudi posebej opozorjen na posledice, če tega ne bo storil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je del blaga upniku vrnil, del pa reklamiral, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove, ne katero blago je upniku vrnil ne kdaj ga je vrnil, v zvezi s podano reklamacijo pa ne katero blago je reklameral, kdaj in komu ga je reklamiral niti kako in glede kakšnih napak. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
gospodarski spor - stranka - nadaljevanje pravde - vrsta postopka
Čim se pravda, ki je tekla med subjekti iz 1. točke 1. odst. 481. čl. ZPP nadaljuje zoper družbenika družbe, ki je med pravdo prenehala obstojati, se ne uporabljajo več pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 898, 898/2, 898/3, 898, 898/2, 898/3.
polica - retroaktivni učinek - nastop zavarovalnega primera
Nedopustna je retroaktivna veljavnost dodatka k zavarovalni polici (avtomobilsko zavarovanje AO-plus, sklenjeno za elektroviličar, s katerim se je delavec poškodoval), sklenjenega po nastopu zavarovalnega primera, s katerim je bilo določeno, da že sklenjeno AO-plus zavarovanje za določene vrste vozil preneha veljati za leto dni nazaj. Zato sklenitev takega aneksa ne vpliva na obveznost zavarovalnice do delavca, ki uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu (od delodajalca in zavarovalnice).
V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel dejstva in predložil dokaze, ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, s čimer je svoj ugovor v celoti obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZZ člen 32, 36. ZPP (1977) člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZTPDR člen 84, 84.
stranska intervencija - izpodbijanje
Izbrani kandidat ima lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem neizbrani kandidat izpodbija izbiro delodajalca med prijavljenimi kandidati, položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke.
verodostojna listina - listina - predlog za izvršbo - plačilni nalog - overovitev podpisa - začasna odredba - neznatna škoda
Po zakonu overjena zasebna listina je verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ samo, če je na listini overjen podpis zavezanca. Kot škodo, ki utegne nastati dolžniku z začasno odredbo, je treba razumeti vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja, ki bi ga utegnil dolžnik pretrpeti z izdajo začasne odredbe, četudi bi se morda pozneje izdaja le-te upravičila, ne pa samo kot pravno nedopustno škodo.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZTPDR člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
res iudicata - reparacijski zahtevek
Ne gre za odločanje o že razsojeni stvari, če je delavec po pravnomočni odločbi, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, vložil tožbo zaradi plačila reparacije, v kateri je specificiral zahtevek po višini, ker po prvotni sodbi delodajalec ni izpolnil opisnega zahtevka.
dovolitev nujne poti - postopek - denarno nadomestilo
Denarno nadomestilo (na uporabo nujne poti) je pravni standard, katerega vsebino ugotavlja sodišče primeroma in ob upoštevanju kriterijev sodne prakse (npr. škoda, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, zmanjšana vrednost nepremičnine, način in obseg poti itd.). Pri ugotavljanju višine denarnega nadomestila ne pride v poštev analogna uporaba 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21730
KZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Prvostopenjsko sodišče je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je navedlo vse dokaze, na podlagi katerih je vse tri obdolžence spoznalo za krive. Zato očitek enega od obdolžencev, ki se je ves čas kazenskega postopka branil z molkom, da gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ni utemeljena. Sodišče druge stopnje pa je zvišalo izrečene kazni, ker je prvostopenjsko sodišče neustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine.
Tožnica je upravičena do potnih stroškov, če je v bolnišnici vsakodnevno obiskovala bolnega otroka, pri tem pa ni šlo za redne obiske staršev, temveč se je morala tožnica naučiti uporabljati razne aparate, na katere je otrok vezan, poleg tega pa je šlo tudi za psihično sprejemanje otroka, ki je vezan na preživetje s stalno pomočjo aparata.
Za presojo legitimacije strank v pravdi zaradi varstva lastninske pravice pred neutemeljenimi posegi vanjo (torej v pravdi, sproženi na podlagi t.i. negatorne tožbe), je vprašanje izkazanega lastništva pomembno le na aktivni strani, medtem ko je pasivno legitimiran "tretji", ki "neutemeljeno vznemirja lastnika" (42. člen ZTLR).
Tako ZPPOLS kot ZLPPOD predpisujeta spremembo družbenega kapitala v državno lastnino, s tem, da je po prvem družbeni kapital v celoti ali delno v lasti sklada, torej posredno v lasti države, medtem ko je po ZLPPOD na podlagi 3. člena Republika Slovenija lastnik družbenega kapitala. Po 3. odst. 65. člena ZZLPPO se še vedno uporablja 1. odst. 25. H člena ZPPOLS. Slednji pa daje aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se po splošnih pravilih obligacijskega prava izpodbija pravna dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja premoženja družbe in pravico zahtevati povrnitev škode, od dneva vpisa v sodni register vsakemu delničarju oziroma družbeniku. Premoženje, ki je olastninjeno, od dneva trenutka vpisa v sodni register varuje družbenik oziroma delničar sam. Najkasneje z dnem vpisa v sodni register, (čeprav je že z dnem uveljavitve ZLPPOD) na podlagi 3. člena ZLPPOD Republika Slovenija postala lastnica družbenega kapitala, je DP izgubil aktivno legitimacijo za vložitev tožb v zvezi z varovanjem družbene lastnine.
Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 154, 166, 354, 354/2. ZRPJZ člen 6, 6. ZDS člen 17, 24, 24/1, 63, 67, 67/2, 17, 24, 24/1, 63, 67, 67/2.
razporeditev - delavec v državnem organu
Nezakonita oz. v nasprotju s 17. členom ZTPDR je razporeditev delavca na delovno mesto inšpektorja, ker so pogoji za zasedbo tega delovnega mesta v sistemizaciji določeni v nasprotju z zakonom (izobrazba, zahtevane delovne izkušnje).
Pri odločanju o denarni terjatvi delavca do delodajalca, ki ima podlago v dokončni odločbi delodajalca, sodišče ne more posegati v vsebino take dokončne odločbe in je nanjo vezano. Ker je delodajalec po ugovoru delavca sam spremenil odločbo o prvi razporeditvi tako, da je delavcu namesto količnika 3,78 priznal 5,00, plačo pa je kljub temu izplačal po količniku 3,78, je delavki dolžan povrniti razliko v plači. Stranska intervencija je pravica in ne dolžnost (pravne ali fizične) osebe, da se v pravdi, ki že teče med drugimi, pridruži stranki, za katero želi, da zmaga v sporu. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport izjave o vstopu v pravdo ni dala niti na naroku, niti s pisno vlogo. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje s svojo odločbo (sklepom) pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke (Srednje šole) za vključitev stranskega intervenienta zavrnilo.