nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odmera odškodnine 40 letni oškodovanki za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti za naslednje poškodbe: izpah desne stegnenice, sklepni zlom glave desne stegnenice.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
Brez zakonske podlage je stališče tožeče stranke, da bi tožena stranka, ki ni lastnica stanovanja, morala odgovoriti na dopise tožeče stranke, v katerih zahteva odkup stanovanja.
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
ZIZ člen 291, 292, 291, 292. ZPP člen 11, 11/1, 155, 155/1, 11, 11/1, 155, 155/1.
stroški izvršilnega postopka
Stroški izršitelja so stroški izvršilnega postopka, zato sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Če niso bili zarubljeni nobeni predmeti, ampak je bil opravljen rubež gotovine, izvršitelju ni mogoče priznati stroškov, ki jih je imel z angažiranjem prevoznega podjetja.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporočiteljica znala brati in pisati in da je bila v trenutku sestave oporoke sposobna za razsojanje, je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni veljavna.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1 - 8. ZTPDR člen 75, 75-5, 75, 75-5.
prenehanje delovnega razmerja - zdravstveno zavarovanje - zamolčanje podatkov - invalid III. kategorije
Po Pravilniku o načinih in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov (Ur.l. SRS, št. 33/71), ki je veljal v času spornega razmerja, kot tudi po novem Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002) je namen preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti. Predhodni preventivni zdravstveni pregled, ki ga izvaja medicina dela, obsega tudi delavčevo anamnezo (delovno, osebno, družinsko, socialno) in je zato delavec dolžan svojo anamnezo vestno in pošteno podati. Na tem pregledu je dolžan zdravnika seznaniti s svojimi zdravstvenimi težavami in delovnimi omejitvami, torej tudi s tem, da ima status delovnega invalida. Če je delavec zavestno zamolčal dejstvo, da je delovni invalid, je to razlog za prenehanje delovnega razmerja po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršilnega postopka
Izvršitelj je dolžan vpisati v evidenco izvršilno zadevo takoj, ko prejme sklep o določitvi za izvršitelja, ker s tem zadosti zahtevi, da opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja. Plačilo za to storitev izvršitelju pripada, četudi je pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker upnik ni založil predujma.
ZPPCP člen 105, 105/2. ZOR člen 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1, 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1.
prevozna pogodba - zakonita zastavna pravica
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
Obdolženi je storil kaznivo dejanje tihotapstva s tem, ko je po prijavi uvoza osebnih avtomobilov carinskim organom te avtomobile registriral v naši državi s pomočjo ponarejenih listin, te osebne avtomobile tudi izvozil v tujino, nato pa jih, opremljene z domačimi registrskimi tablicami, pripeljal nazaj v Slovenijo. Na tak način se je izognil predpisanim carinskim dajatvam ne glede na dejstvo, da legalni uvoz ni bil mogoč.
KZ člen 41, 41. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2, 407, 407/1, 407/1-1, 407/2.
odmera kazni - obnova kazenskega postopka - novi dokazi
V postopku za nepravo obnovo kazenskega postopka se pri odmeri enotne kazni upoštevajo samo tiste okoliščine, ki so bile upoštevane pri odmeri pravnomočno določenih kazni, ki se združujejo. Olajševalne okoliščine nastale kasneje se ne upoštevajo.