ZIZ člen 291, 292, 291, 292. ZPP člen 11, 11/1, 155, 155/1, 11, 11/1, 155, 155/1.
stroški izvršilnega postopka
Stroški izršitelja so stroški izvršilnega postopka, zato sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Če niso bili zarubljeni nobeni predmeti, ampak je bil opravljen rubež gotovine, izvršitelju ni mogoče priznati stroškov, ki jih je imel z angažiranjem prevoznega podjetja.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - negatorna tožba
Ker tožnika glede na pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča nista dokazala obstoja dogovora o prodaji spornega zemljišča, nista mogla pridobiti lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem. Niso namreč izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva 4. odstavek 28. člena ZTLR, po katerem le dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
Ker upnik tudi v podaljšanem roku ni založil predujma za izvršilne stroške, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Dejstvo, da je upnica predlagala tudi dovolitev izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom in okoliščina, da drugo izvršilno sredstvo ni uspešno, na izpodbijano odločitev ne more vplivati, saj ne vpliva na obveznost upnice v danem roku založiti predujem za opravo izvršbe.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršilnega postopka
Izvršitelj je dolžan vpisati v evidenco izvršilno zadevo takoj, ko prejme sklep o določitvi za izvršitelja, ker s tem zadosti zahtevi, da opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja. Plačilo za to storitev izvršitelju pripada, četudi je pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker upnik ni založil predujma.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče, ki je lastnik G. d.o.o., ki bi pojasnil dejansko stanje, pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka. V tem primeru gre za spor majhne vrednosti po 495. členu ZPP (470.225,65 SIT). Zato pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb psotopka glede na določila 1. odst. 458. člena v zvezi s 1. odst. 495. člena ZPP ni mogoče uveljavljati.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
stvarna pristojnost - socialni spor - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Če gre za spor, ki izvira iz pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je to socialni spor, za katerega je po določbi 2. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.
ZOR člen 376, 376/1, 376/1-2, 376, 376/1, 376/1-2.
zastaranje terjatve
Rok za zastaranje terjatve za povračilo negmotne škode v nobenem primeru (absolutni in subjektivni rok) ne more pričeti teči prej, dokler nepremoženjsko škodo (njen obseg) ni znana, dokler se ne stabilizira in manifestira.
jamstveni in preživninski sklad RS - oprostitev plačila sodnih stroškov
Jamstveni in preživninski sklad RS je oproščen plačila sodnih stroškov. Oprostitev plačila sodnih stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za izvršitelja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razlogi za ugovor
Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, upnik pa računa tudi ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral te navedbe uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši. Zato je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Dolžnik relevantnih razlogov ni navedel, zato je ugovor neutemeljen.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.
Glede začetka teka zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo še vedno prevladujejo razlogi, ki govore za dosedanjo sodno prakso. Slednja resda ni obvezen pravni vir, se pa z enotno sodno prakso zagotavlja uresničevanje ene temeljnih ustavnih pravic - pravice do enakega varstva pravic. Razlogi, ki govore za ohranitev sodne prakse, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, zakonite zamudne obresti od tako prisojene odškodnine pa začno teči z izdajo prvostopenjske sodbe, so še vedno obstoječa inflacija in ureditev zakonskih zamudnih obresti, katerih sestavni del je še vedno temeljna obrestna mera, ki zagotavlja revalorizacijo glavnice. Če bi za odškodnino, odmerjeno po razmerah ob izdaji prvostopenjske sodbe, določili zakonite zamudne obresti za čas pred izdajo sodbe, bi tako dovolili dvojno revalorizacijo, kar pa ni dovoljeno.
Tožeča stranka je poleg primarnega tožbenega zahtevka tekom pravde postavila še dva podredna tožbena zahtevka. Razlika med njimi je le v začetku teka zakonitih zamudnih obresti od zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri tem pa zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od poteka 14 - dnevnega roka od vložitve zahtevka na zavarovalnici dalje (od 27.11.1999 dalje) vsebuje tudi zahtevek za plačilo zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (od 10.5.1999 dalje) oziroma od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje (od 11.4.2001 dalje). Vsi trije zahtevki tožeče stranke so po svoji vsebini v pretežnem delu enaki, temeljijo na isti dejanski in v pretežni meri na isti pravni podlagi. Tožeča stranka je v njih navajala le nekoliko drugačno pravno podlago za začetek teka zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo, zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o spremembi tožbe. Prav tako niso bili dani pogoji za naknadno eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Ker je torej v času postavitve manjših tožbenih zahtevkov že tekla pravda o teh zahtevkih (litispendenca), so že v postopku na prvi stopnji obstajali razlogi za zavrženje manjših (podrednih) zahtevkov, ki sta vsebovana v višjem (primarnem) tožbenem zahtevku. Na obstoj litispendence pa pazita po uradni dolžnosti tako sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrglo obtožbo po 1. odst. 352. čl. ZKP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama obeh pooblaščencev ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.