nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odmera odškodnine 40 letni oškodovanki za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti za naslednje poškodbe: izpah desne stegnenice, sklepni zlom glave desne stegnenice.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
subjektivna odgovornost - nesreča pri delu
Ker tožena stranka ni vedela za obstoj nikakršnih vojnih spopadov v BiH v času nastanka škodnega dogodka v začetku marca 1992, vojna v BiH pa se je pričela šele v aprilu istega leta, ji ni mogoče očitati, da je ravnala malomarno, ko je odredila, da mora tožnik na službeno vožnjo v BiH, kjer se je poškodoval.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1 - 8. ZTPDR člen 75, 75-5, 75, 75-5.
prenehanje delovnega razmerja - zdravstveno zavarovanje - zamolčanje podatkov - invalid III. kategorije
Po Pravilniku o načinih in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov (Ur.l. SRS, št. 33/71), ki je veljal v času spornega razmerja, kot tudi po novem Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002) je namen preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti. Predhodni preventivni zdravstveni pregled, ki ga izvaja medicina dela, obsega tudi delavčevo anamnezo (delovno, osebno, družinsko, socialno) in je zato delavec dolžan svojo anamnezo vestno in pošteno podati. Na tem pregledu je dolžan zdravnika seznaniti s svojimi zdravstvenimi težavami in delovnimi omejitvami, torej tudi s tem, da ima status delovnega invalida. Če je delavec zavestno zamolčal dejstvo, da je delovni invalid, je to razlog za prenehanje delovnega razmerja po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Čeprav je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti, pa je v zvezi z zatrjevanim plačilom sodišču predložil le dokaz o plačilu 10.000.000 ITL. V zvezi z preostalim delom izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9. ZIZ člen 15. ZPP člen 39.
izvršilni postopek - vrednost spornega predmeta - stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je tarifa, ki ne določa vrednosti denarne terjatve, na podlagi katere se obračuna cena storitve izvršitelja. Zato se za določitev vrednosti terjatve pri obračunu storitev izvršitelja subsidiarno in smiselno uporabi ZPP.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.
Obdolženi je storil kaznivo dejanje tihotapstva s tem, ko je po prijavi uvoza osebnih avtomobilov carinskim organom te avtomobile registriral v naši državi s pomočjo ponarejenih listin, te osebne avtomobile tudi izvozil v tujino, nato pa jih, opremljene z domačimi registrskimi tablicami, pripeljal nazaj v Slovenijo. Na tak način se je izognil predpisanim carinskim dajatvam ne glede na dejstvo, da legalni uvoz ni bil mogoč.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrglo obtožbo po 1. odst. 352. čl. ZKP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama obeh pooblaščencev ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.