Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.
jamstveni in preživninski sklad RS - oprostitev plačila sodnih stroškov
Jamstveni in preživninski sklad RS je oproščen plačila sodnih stroškov. Oprostitev plačila sodnih stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za izvršitelja.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - negatorna tožba
Ker tožnika glede na pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča nista dokazala obstoja dogovora o prodaji spornega zemljišča, nista mogla pridobiti lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem. Niso namreč izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva 4. odstavek 28. člena ZTLR, po katerem le dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
ZIZ sicer loči denarne kazni glede na njihovo funkcijo, in sicer na tiste, katerih namen je, da se z njimi izsili določeno dejanje, dopustitev ali opustitev dolžnika, ki hrati pomeni tudi realizacijo izvršbe (226. in 227. čl. ZIZ), in denarno kazen določeno v določilih, katere namen je preprečevanje in sankcioniranje frauduloznega ravnanja dolžnika v primeru, ko ta krši prepoved, ki mu jo je z začasno odredbo naložilo sodišče.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odmera odškodnine 40 letni oškodovanki za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti za naslednje poškodbe: izpah desne stegnenice, sklepni zlom glave desne stegnenice.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razlogi za ugovor
Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, upnik pa računa tudi ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral te navedbe uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši. Zato je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Dolžnik relevantnih razlogov ni navedel, zato je ugovor neutemeljen.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
S strani toženca zatrjevani plačili sta bili upoštevani pri obračunu in predstavlja vtoževani in prisojeni znesek neplačani del obveznosti po kreditni pogodbi skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporočiteljica znala brati in pisati in da je bila v trenutku sestave oporoke sposobna za razsojanje, je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni veljavna.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
subjektivna odgovornost - nesreča pri delu
Ker tožena stranka ni vedela za obstoj nikakršnih vojnih spopadov v BiH v času nastanka škodnega dogodka v začetku marca 1992, vojna v BiH pa se je pričela šele v aprilu istega leta, ji ni mogoče očitati, da je ravnala malomarno, ko je odredila, da mora tožnik na službeno vožnjo v BiH, kjer se je poškodoval.