Če tožeča stranka ni dobila odgovora sodišča prve stopnje na prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, je neupravičeno štela, da je narok preložen.
Sklep je bil upnici vročen v ponedeljek, dne 30.11.1999. Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v torek 7.11.2000 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je pritožbo, datirano s 7.11.2000, poslala navadno po pošti dne 8.11.2000, sodišče pa jo je prejelo dne 9.11.2000 (1. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožba prepozna.
Okoliščina, da je z uveljavitvijo novega pravilnika izvajalcu bila onemogočena vgradnja s pogodbo prevzetih naprav v aparate naročnika, ne pa tudi dobavo, predstavlja delno nezmožnost izpolnitve, za katero ni odgovorna nobena stranka, ker je nemožnost izpllnitve posledica uveljavitve oblastnega akta.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36h, 36h/2.
plača - trditveno in dokazno breme
I. Sodišče je utemeljeno sledilo specificiranem zahtevku (po mesecih) za plačilo nadomestila plače, ker se tožena stranka, kljub pozivu sodišča, do takega zahtevka ni izjavila. Ker le tožena stranka razpolaga s podatki za obračun tožničine plače, bi morala dokazati, da specificirani zahtevek po višini ni pravilen, kolikor bi hotela preprečiti ugoditev zahtevku. II. Sodišče ni dolžno samo raziskovati, ali je imela tožnica v spornem obdobju druge dohodke iz naslova dela pri drugih delodajalcih, temveč bi morala takšne dohodke izkazati tožena stranka, kolikor bi hotela iz tega naslova zmanjšati svoje denarne obveznosti do tožnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme - napake v sestavi sodbe - obvestilo o napaki - pogodba o delu
Dolžnik sicer navaja pravno pomembna dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, vendar za svoje trditve ne predlaga ustreznih dokazov. Pravočasna notifikacija napak je zakonski pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in ker dolžnik le-te ni izkazal, je dokazovanje vrste in obsega napak (kar bi eventuelno ugotavljal izvedenec) nepomembno.
Ker je tožena stranka vložila pisno dopolnitev pravočasno vložene neobrazložene telegramske pritožbe po izteku pritožbenega roka in po preteku treh dni od vložitve telegramske pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje preizkusilo samo zaradi pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Ker upnik tudi v podaljšanem roku ni založil predujma za izvršilne stroške, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Dejstvo, da je upnica predlagala tudi dovolitev izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom in okoliščina, da drugo izvršilno sredstvo ni uspešno, na izpodbijano odločitev ne more vplivati, saj ne vpliva na obveznost upnice v danem roku založiti predujem za opravo izvršbe.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Čeprav je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti, pa je v zvezi z zatrjevanim plačilom sodišču predložil le dokaz o plačilu 10.000.000 ITL. V zvezi z preostalim delom izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ.