Če tožeča stranka ni dobila odgovora sodišča prve stopnje na prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, je neupravičeno štela, da je narok preložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme - napake v sestavi sodbe - obvestilo o napaki - pogodba o delu
Dolžnik sicer navaja pravno pomembna dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, vendar za svoje trditve ne predlaga ustreznih dokazov. Pravočasna notifikacija napak je zakonski pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in ker dolžnik le-te ni izkazal, je dokazovanje vrste in obsega napak (kar bi eventuelno ugotavljal izvedenec) nepomembno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - trditveno breme - sklep o izvršbi
Dolžnik je v ugovoru navedel, da znesek po predlogu za izvršbo v višini 862.443,50 SIT ni pravilen, ker v njem niso upoštevani dogovorjeni rabati med dobavo in prodajo, kot je razvidno iz priložene dokumentacije. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza. V zvezi z v ugovoru smiselno predlaganim pobotom za zamudne obresti, pa sodišče druge topnje ugotavlja, da je dolžnik sicer navajal dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so ta presplošna, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena, ni namreč določeno navedel, kakšne obresti mu je upnik dolžan plačati (pogodbene ali zakonite zamudne obresti), zneskov od katerih se zamudne obresti obračunavajo niti obdobja, v katerem tečejo. Glede obstoja svoje terjatve do upnika pa tudi ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen in neutemeljen.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36h, 36h/2.
plača - trditveno in dokazno breme
I. Sodišče je utemeljeno sledilo specificiranem zahtevku (po mesecih) za plačilo nadomestila plače, ker se tožena stranka, kljub pozivu sodišča, do takega zahtevka ni izjavila. Ker le tožena stranka razpolaga s podatki za obračun tožničine plače, bi morala dokazati, da specificirani zahtevek po višini ni pravilen, kolikor bi hotela preprečiti ugoditev zahtevku. II. Sodišče ni dolžno samo raziskovati, ali je imela tožnica v spornem obdobju druge dohodke iz naslova dela pri drugih delodajalcih, temveč bi morala takšne dohodke izkazati tožena stranka, kolikor bi hotela iz tega naslova zmanjšati svoje denarne obveznosti do tožnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tožeča stranka je izplačala odškodnine denacionalizacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb še pred uveljavitvijo odločb Ustavnega sodišča; št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Ur.l. RS, št. 45/97 z dne 25.7.1997) in št. U-I-43/96 z dne 26.10.1997 (Ur.l. RS, št. 67/97 z dne 30.10.1997). Niti Ustava niti Zakon o ustavnem sodišču ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj. Po izrecnem določilu prvega odst. 155. čl. Ustave RS namreč zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Drugačno tolmačenje ustavnih odločb bi pomenilo spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb.
Ker je tožena stranka vložila pisno dopolnitev pravočasno vložene neobrazložene telegramske pritožbe po izteku pritožbenega roka in po preteku treh dni od vložitve telegramske pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje preizkusilo samo zaradi pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Okoliščina, da je z uveljavitvijo novega pravilnika izvajalcu bila onemogočena vgradnja s pogodbo prevzetih naprav v aparate naročnika, ne pa tudi dobavo, predstavlja delno nezmožnost izpolnitve, za katero ni odgovorna nobena stranka, ker je nemožnost izpllnitve posledica uveljavitve oblastnega akta.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.
ZOR člen 376, 376/1, 376/1-2, 376, 376/1, 376/1-2.
zastaranje terjatve
Rok za zastaranje terjatve za povračilo negmotne škode v nobenem primeru (absolutni in subjektivni rok) ne more pričeti teči prej, dokler nepremoženjsko škodo (njen obseg) ni znana, dokler se ne stabilizira in manifestira.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Čeprav je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti, pa je v zvezi z zatrjevanim plačilom sodišču predložil le dokaz o plačilu 10.000.000 ITL. V zvezi z preostalim delom izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9. ZIZ člen 15. ZPP člen 39.
izvršilni postopek - vrednost spornega predmeta - stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je tarifa, ki ne določa vrednosti denarne terjatve, na podlagi katere se obračuna cena storitve izvršitelja. Zato se za določitev vrednosti terjatve pri obračunu storitev izvršitelja subsidiarno in smiselno uporabi ZPP.