Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
Sklep je bil upnici vročen v ponedeljek, dne 30.11.1999. Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v torek 7.11.2000 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je pritožbo, datirano s 7.11.2000, poslala navadno po pošti dne 8.11.2000, sodišče pa jo je prejelo dne 9.11.2000 (1. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožba prepozna.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Predložena dopisa sta naslovljena na tretjo osebo in ne na upnika, zato nista in ne moreta biti dokaz dolžnikovih navedb, kakršne je podal v ugovoru. Dolžnikove ugovorne navedbe so nejasne in nedoločne, s takšnimi trditvami pa dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - trditveno breme - sklep o izvršbi
Dolžnik je v ugovoru navedel, da znesek po predlogu za izvršbo v višini 862.443,50 SIT ni pravilen, ker v njem niso upoštevani dogovorjeni rabati med dobavo in prodajo, kot je razvidno iz priložene dokumentacije. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza. V zvezi z v ugovoru smiselno predlaganim pobotom za zamudne obresti, pa sodišče druge topnje ugotavlja, da je dolžnik sicer navajal dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so ta presplošna, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena, ni namreč določeno navedel, kakšne obresti mu je upnik dolžan plačati (pogodbene ali zakonite zamudne obresti), zneskov od katerih se zamudne obresti obračunavajo niti obdobja, v katerem tečejo. Glede obstoja svoje terjatve do upnika pa tudi ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen in neutemeljen.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - povratnica - javna listina
Izpolnjena povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje; iz povratnice pa izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami, zato je imel možnost konkretizirano ugovarjati. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno.
ZIZ člen 61, 61/1, 61, 61/1. ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - rok za ugovor - čekovna goljufija - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik ima sicer prav, da vročitev sklepa o izvršbi ni bila pravilno opravljena, vendar je dolžnik rok za vložitev ugovora zamudil tudi glede na dan, ko je sklep po lastni izjavi dejansko prejel.
Če je bakrena žica zaradi izpostavljenosti vlagi korodirala, kar je kupec opazil šele takrat, ko jo je hotel plastificirati, gre za skrito napako, o kateri je pravočasno obvestil prodajalca, ker mu jo je sporočil po telefonu takoj, ko je naletel na težave pri plastificiranju.
stvarna pristojnost - socialni spor - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Če gre za spor, ki izvira iz pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je to socialni spor, za katerega je po določbi 2. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Iz neprerekanih trditev tožene stranke (list. št. 5) izhaja, da tožeča stranka toženi ni dovolila računalnika odnesti v servisno delavnico. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da napak v prodajalni tožeče stranke ni bilo mogoče ugotoviti in je bilo potrebno testiranje računalnika na servisu tožene stranke. Toženi stranki torej ni omogočila, da bi odkrila, za kakšno napako gre in jo odpravila (primerjaj 1. odst. 505. čl. ZOR). Napako je tožena stranka lahko odpravila šele takrat, ko ji je tožeča stranka to omogočila. Za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala v času, ko toženi stranki ni bilo omogočeno popravilo računalnika, tožena stranka zaradi ravnanja tožeče stranke same, ni odgovorna (primerjaj 263 čl. ZOR).
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odmera odškodnine 40 letni oškodovanki za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti za naslednje poškodbe: izpah desne stegnenice, sklepni zlom glave desne stegnenice.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
ZPPCP člen 105, 105/2. ZOR člen 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1, 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1.
prevozna pogodba - zakonita zastavna pravica
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.