S preklicem pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti se prej izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja le izvrši. Zato delodajalcu v novi disciplinski odločbi, s katero prekliče pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa, ni treba ponovno izreči ukrepa prehnehanja delovnega razmerja.
ZSReg člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZS člen 101, 101. ZIZ člen 273, 273.
začasna odredba
Pritožba pa ni utemeljena glede zavrženja predloga o zaznambi prepovedi iz predlagane začasne odredbe v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Postopek vpisa v sodni register je posebna oblika nepravdnega postopka, ki ga vodi okrožno sodišče, pristojno za vodenje sodnega registra (glej III. 101. člena Zakona o sodiščih). V določbah o postopku vpisa v sodni register po zakonu o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94) je registrsko sodišče tisto, ki je pristojno za vse vrste vpisov v sodnem registru, kot javni knjigi (glej 1. odst. 20. čl. ZSreg. Zaradi navedenega ima prav prvostopno sodišče, da, kot redno sodišče v predmetnem izvršilnem postopku ne more nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču predlagani vpis zaznambe v sodni register. Predlog tudi nima podlage v določbah ZIZ o vrsti odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev (glej 273. čl. ZIZ).
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3. SZ člen 27, 29, 27, 29.
upravnik
Že nesporno dejstvo (III pripravljalne vloge tožeče stranke na red. št. 11 spisa), da je tožena stranka upravnik sporne hiše z več kot dvema lastnikoma (prim. 27. čl. Stanovanjskega zakona Ur.l. RS št. 18/91...23/96, v nadaljevanju SZ), kar po 29. čl. istega zakona pomeni, da je lahko le zastopnik etažnih lastnikov pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih, kakor tudi dejstvo, da je šlo za popravila na naslovu, ki ni sedež tožene stranke, bi morala zadoščati prvostopnemu sodišču za materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Prav navedeno so namreč tiste okoliščine, ki brez zastopnikovega obvestila drugi stranki, da nastopa le v imenu zastopanega, zadoščajo za učinke zastopanja, ki so v tem, da pogodbene obveznosti zavezujejo neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (glej 1. in 3. odst. 85. čl. ZOR).
ZIZ člen 15, 82, 82/3, 15, 82, 82/3. ZPP člen 137, 339, 339/1, 137, 339, 339/1.
ustavitev izvršbe - vročanje
Ker sodišče prve stopnje pooblaščencu upnika v skladu s 137. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni vročilo obvestila izvršitelja o rubežu premičnin, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar je vpivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS01193
ZUKZ člen 81. ZPP (1977) člen 27, 65. Zakon o sodiščih združenega dela člen 24. ZPP člen 350, 350/2, 353.
spor iz delovnih razmerij - sodišče združenega dela - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - delodajalec kot tuja pravna oseba - krajevna pristojnost - regres za letni dopust
Ker kolizijski zakon izrecno ne določa mednarodne pristojnosti v sporih iz delovnih razmerij, je mednarodna pristojnost sodišča Republike Slovenije skladno z 27. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki se je pri takratnih sodiščih združenega dela uporabljal smiselno na podlagi 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), podana tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. ZPP/77 v 65. členu določa, da je v sporu iz delovnega razmerja, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (stalno prebivališče oz. sedež tožene stranke), pristojno tudi sodišče, na katerega območju bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec je namreč zavezan za plačilo regresa za letni dopust in je na njem dokazno breme, da dokaže, da je to svojo obveznost izpolnil.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor tretjega
Predlog za kompenzacijo je enostranska listina, ki ne dokazuje, da bi upnik ponujeno kompenzacijo tudi dejansko sprejel, medtem ko pogodbe, ki naj bi jo podpisali, dolžnik ne prilaga, niti ne ponuja kakršnih koli drugih dokazov v tej smeri. Tako dolžnik ni dokazal, da bi bil dolg zares v celoti ali deloma poravnan, zato je njegov ugovor po izteku roka neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Četudi bi ugovorne navedbe o prodaji avtomobila držale, to ni ugovorni razlog, s katerim bi dolžik lahko preprečil dovolitev predlagane izvršbe. V kolikor se bo ob opravljanju izvršbe na navedeno vozilo izkazalo, da imajo na njem tretje osebe pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ), bo lahko novi kupec vložil ugovor tretjega, medtem ko dolžnik niti nima pravnega interesa za obrambo pravic tretjega.
ZOR člen 65, 117, 117/1, 65, 117, 117/1. ZPPSL člen 143, 143/4, 143, 143/4.
ločitvena pravica - prevara
Ker je stečajni upravitelj priznal tako prijavljeno terjatev kot ločitveno pravico, le-te pa kljub zatrjevanju, da jo je priznal zaradi prevare (65. člen ZOR), ni izpodbijal v roku enega leta (prvi odstavek 117. člena ZOR) odkar je zvedel zanjo, mora iz dosežene kupnine za neprodane nepremičnine brezpogojno izplačati ločitvenemu upniku njegovo terjatev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36h, 36h/2.
plača - trditveno in dokazno breme
I. Sodišče je utemeljeno sledilo specificiranem zahtevku (po mesecih) za plačilo nadomestila plače, ker se tožena stranka, kljub pozivu sodišča, do takega zahtevka ni izjavila. Ker le tožena stranka razpolaga s podatki za obračun tožničine plače, bi morala dokazati, da specificirani zahtevek po višini ni pravilen, kolikor bi hotela preprečiti ugoditev zahtevku. II. Sodišče ni dolžno samo raziskovati, ali je imela tožnica v spornem obdobju druge dohodke iz naslova dela pri drugih delodajalcih, temveč bi morala takšne dohodke izkazati tožena stranka, kolikor bi hotela iz tega naslova zmanjšati svoje denarne obveznosti do tožnice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - povratnica - javna listina
Izpolnjena povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje; iz povratnice pa izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami, zato je imel možnost konkretizirano ugovarjati. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel dejstva in predložil dokaze, ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, s čimer je svoj ugovor v celoti obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
Sklep je bil upnici vročen v ponedeljek, dne 30.11.1999. Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v torek 7.11.2000 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je pritožbo, datirano s 7.11.2000, poslala navadno po pošti dne 8.11.2000, sodišče pa jo je prejelo dne 9.11.2000 (1. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožba prepozna.
Če je bakrena žica zaradi izpostavljenosti vlagi korodirala, kar je kupec opazil šele takrat, ko jo je hotel plastificirati, gre za skrito napako, o kateri je pravočasno obvestil prodajalca, ker mu jo je sporočil po telefonu takoj, ko je naletel na težave pri plastificiranju.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razmerje
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
Če tožeča stranka ni dobila odgovora sodišča prve stopnje na prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, je neupravičeno štela, da je narok preložen.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.