prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - ugovor po izteku roka
Dolžnikovega ugovora po mnenju pritožbenega sodišča ne gre obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), saj ne vsebuje dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki bi nastopila po nastanku sklepa o izvršbi.
Če zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče očitati krivde za izdajo odločbe o pokojnini šele eno leto po vložitvi zahtevka, ker je bilo potrebno pridobiti podatke o pokojninski dobi od tujega nosilca zavarovanja, niso podani pogoji za priznanje zakonitih zamudnih obresti od določenih zneskov pokojnine. Poleg tega ni moglo priti do zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, saj so po določbi 269. člena ZPIZ praviloma izvršljive šele prvostopenjske pozitivne odločbe. Dokler o zahtevkih iz denarnih terjatev ni odločeno, do zamude v izpolnitvi ne more priti.
ZIZ člen 15, 82, 82/3, 15, 82, 82/3. ZPP člen 137, 339, 339/1, 137, 339, 339/1.
ustavitev izvršbe - vročanje
Ker sodišče prve stopnje pooblaščencu upnika v skladu s 137. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni vročilo obvestila izvršitelja o rubežu premičnin, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar je vpivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Ker že vplačan predujem ne zadošča za stroške izvršitelja, je sodišče prve stopnje naložilo upniku, da dodatno založi predujem v višini 98.738,00 SIT. Pri tem pa v obrazložitvi ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Zgolj navedba sodišča, da že vplačani predujem ne zadošča za izvršiteljeve stroške in da mora zato upnik na podlagi 1. in 2. odst. 38. čl. ZIZ založiti predujem v roku, ki ga določi sodišče, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 98.738,00 SIT, ne zadostuje. Pravilnosti odmere predujma zato ni moč preizkusiti.
S preklicem pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti se prej izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja le izvrši. Zato delodajalcu v novi disciplinski odločbi, s katero prekliče pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa, ni treba ponovno izreči ukrepa prehnehanja delovnega razmerja.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.
Sklep je bil upnici vročen v ponedeljek, dne 30.11.1999. Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v torek 7.11.2000 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je pritožbo, datirano s 7.11.2000, poslala navadno po pošti dne 8.11.2000, sodišče pa jo je prejelo dne 9.11.2000 (1. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožba prepozna.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor tretjega
Predlog za kompenzacijo je enostranska listina, ki ne dokazuje, da bi upnik ponujeno kompenzacijo tudi dejansko sprejel, medtem ko pogodbe, ki naj bi jo podpisali, dolžnik ne prilaga, niti ne ponuja kakršnih koli drugih dokazov v tej smeri. Tako dolžnik ni dokazal, da bi bil dolg zares v celoti ali deloma poravnan, zato je njegov ugovor po izteku roka neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Četudi bi ugovorne navedbe o prodaji avtomobila držale, to ni ugovorni razlog, s katerim bi dolžik lahko preprečil dovolitev predlagane izvršbe. V kolikor se bo ob opravljanju izvršbe na navedeno vozilo izkazalo, da imajo na njem tretje osebe pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ), bo lahko novi kupec vložil ugovor tretjega, medtem ko dolžnik niti nima pravnega interesa za obrambo pravic tretjega.
Tožeča stranka je izplačala odškodnine denacionalizacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb še pred uveljavitvijo odločb Ustavnega sodišča; št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Ur.l. RS, št. 45/97 z dne 25.7.1997) in št. U-I-43/96 z dne 26.10.1997 (Ur.l. RS, št. 67/97 z dne 30.10.1997). Niti Ustava niti Zakon o ustavnem sodišču ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj. Po izrecnem določilu prvega odst. 155. čl. Ustave RS namreč zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Drugačno tolmačenje ustavnih odločb bi pomenilo spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36h, 36h/2.
plača - trditveno in dokazno breme
I. Sodišče je utemeljeno sledilo specificiranem zahtevku (po mesecih) za plačilo nadomestila plače, ker se tožena stranka, kljub pozivu sodišča, do takega zahtevka ni izjavila. Ker le tožena stranka razpolaga s podatki za obračun tožničine plače, bi morala dokazati, da specificirani zahtevek po višini ni pravilen, kolikor bi hotela preprečiti ugoditev zahtevku. II. Sodišče ni dolžno samo raziskovati, ali je imela tožnica v spornem obdobju druge dohodke iz naslova dela pri drugih delodajalcih, temveč bi morala takšne dohodke izkazati tožena stranka, kolikor bi hotela iz tega naslova zmanjšati svoje denarne obveznosti do tožnice.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ni dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je bila za znesek po računu številka 9801402020 z dne 19.11.1998 izvršnea cesija v višini 824.125,20 SIT in izdan dobropis v višini 116.719,50 SIT. Dolžnikove trditve, da se z obračunom obresti ne strinja, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoĐtevati. Razen te povsem pavšalne navedbe, namreč dolžnik ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj obračun obresti ni v redu. Zato je ugovor neobrazložene in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
ZOR člen 65, 117, 117/1, 65, 117, 117/1. ZPPSL člen 143, 143/4, 143, 143/4.
ločitvena pravica - prevara
Ker je stečajni upravitelj priznal tako prijavljeno terjatev kot ločitveno pravico, le-te pa kljub zatrjevanju, da jo je priznal zaradi prevare (65. člen ZOR), ni izpodbijal v roku enega leta (prvi odstavek 117. člena ZOR) odkar je zvedel zanjo, mora iz dosežene kupnine za neprodane nepremičnine brezpogojno izplačati ločitvenemu upniku njegovo terjatev.
ZIZ člen 61, 61/1, 61, 61/1. ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - rok za ugovor - čekovna goljufija - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik ima sicer prav, da vročitev sklepa o izvršbi ni bila pravilno opravljena, vendar je dolžnik rok za vložitev ugovora zamudil tudi glede na dan, ko je sklep po lastni izjavi dejansko prejel.
Okoliščina, da je z uveljavitvijo novega pravilnika izvajalcu bila onemogočena vgradnja s pogodbo prevzetih naprav v aparate naročnika, ne pa tudi dobavo, predstavlja delno nezmožnost izpolnitve, za katero ni odgovorna nobena stranka, ker je nemožnost izpllnitve posledica uveljavitve oblastnega akta.