spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.
pogodba - nastanek obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS št. 12/96). Ta določa pogoje, pod katerimi so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Navedeno določilo opredeljuje minimalne pravice učencev, ki jim gredo po Zakonu o osnovni šoli. Te morajo biti učencem zagotovljene. Nobene ovire pa ni, da ne bi bile nudene učencem večje ugodnosti, kot jih (kot minimalne) predpisuje Zakon o osnovni šoli. Če je torej tožena stranka z dogovorom o medsebojnih obveznostih pri prevozu učencev, ki obiskujejo osnovne šole na področju SO Litija (priloga A 2), sklenjenim s tožečo stranko, dne 24.10.1990, prevzela večje obveznosti regresiranja prevoza (primerjaj 10. člen ZOR), kot jih določa Zakon o osnovni šoli, je podlaga njeni obveznosti navedeni dogovor in ne Zakon o osnovni šoli.
seznam dolžnikovega premoženja - narok - denarna kazen
Vsebina uradnega zaznamka in predloženo dokazilo o plačilu cestnine potrjujeta dolžničine pritožbene navedbe, da je na narok zamudila zaradi nepredvidljivega zastoja v prometu. Prav za take primere je v 6. odst. 31. člena ZIZ predvidena možnost, da sodišče ponovno odredi, da dolžnik predloži seznam premoženja. Izrek denarne kazni po 5. odst. 31. člena ZIZ pa je v konkretnem primeru neprimeren ukrep, za katerega ni podlage v ravnanju dolžnice.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/2, 108/4, 108, 108/2, 108/4.
ustavitev izvršbe
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, ker upnik v postavljenem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sodišču sporočil pravilen naslov dolžnika.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
V 2. tč. izreka izpodbijane sodbe je sodišče le ugotovilo, da "ne obstoji terjatev tožene stranke, ki jo ta uveljavlja v pobot nasprotni terjatvi tožeče stranke." Tak izrek sodbe je nedoločen, saj sodišče ni odločilo, kolikšna v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji in kdaj naj bi le ta zapadla v plačilo. Tako ni jasno, o kakšnem v pobot uveljavljanem zahtevku je prvostopno sodišče sploh odločalo.
Sporazum med dolžnikom - toženo stranko, ki ima negativno stanje na svojem tekočem računu, s tretjim, da je ta odgovoren za negativno stanje in da se zavezuje, da bo sam poravnal negativno stanje na toženkinem tekočem računu, ne pomeni prevzema dolga, ker se ne zatrjuje, da bi v tak sporazum tožeča stranka privolila. Tožena stranka je zato še vedno odgovorna tožeči stranki za neporavnano terjatev. Takšen sporazum šteje le kot sporazum o prevzemu izpolnitve in ima vpliv le na medsebojna razmerja prevzemnika izpolnitve in dolžnika. Ne vpliva pa v razmerju do upnika.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe navedlo kot razlog oprostitve 2. tč. čl. 358. ZKP, obrazlagalo pa je 3. točko (pomanjkanje dokazov). Poleg tega je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZOR člen 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3, 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 2, 2/1, 180, 180/3.
tožbeni zahtevek - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Tožeča stranka je svojo denarno terjatev uveljavljala na podlagi zatrjevanega kupoprodajnega razmerja. Čeprav sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano (3. odst. 180. čl. ZPP), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke iz ugotovljenega komisijskega razmerja zoper toženo stranko še ni nastala, ker tožena stranka še ni prejela plačila njenega sopogodbenika za prodano blago (primerjaj 2. odst. 780. čl. ZOR). Tožeča stranka pa se neutemeljeno sklicuje na dolžnost tožene stranke, da ji je slednja skladno s 3. odst. 780. čl. ZOR dolžna svoje pravice do tretjega prenesti nanjo, v kolikor gre za komisijsko razmerje, kar pa tožena stranka ni storila. Vendar takega zahtevka v procesnem smislu tožeča stranka v tem postopku ni uveljavljala.
KZ člen 18, 134, 134/1, 134/3, 18, 134, 134/1, 134/3.
krivda - malomarnost
Če je sodišče 1. stopnje ugotovilo, da je do hude telesne poškodbe prišlo zaradi močnega odriva oškodovanca, ki je zaradi tega padel in se poškodoval, pa je obdolženec lahkomiselno mislil, da do česa hujšega ne bo prišlo, je v njegovem ravnanju izkazana zavestna malomarnost.
prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - ugovor po izteku roka
Dolžnikovega ugovora po mnenju pritožbenega sodišča ne gre obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), saj ne vsebuje dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki bi nastopila po nastanku sklepa o izvršbi.
ZSReg člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZS člen 101, 101. ZIZ člen 273, 273.
začasna odredba
Pritožba pa ni utemeljena glede zavrženja predloga o zaznambi prepovedi iz predlagane začasne odredbe v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Postopek vpisa v sodni register je posebna oblika nepravdnega postopka, ki ga vodi okrožno sodišče, pristojno za vodenje sodnega registra (glej III. 101. člena Zakona o sodiščih). V določbah o postopku vpisa v sodni register po zakonu o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94) je registrsko sodišče tisto, ki je pristojno za vse vrste vpisov v sodnem registru, kot javni knjigi (glej 1. odst. 20. čl. ZSreg. Zaradi navedenega ima prav prvostopno sodišče, da, kot redno sodišče v predmetnem izvršilnem postopku ne more nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču predlagani vpis zaznambe v sodni register. Predlog tudi nima podlage v določbah ZIZ o vrsti odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev (glej 273. čl. ZIZ).
ZTPDR člen 58, 58/1, 63, 63/2. ZDR člen 89. ZPP (1977) člen 368. Kolektivna pogodba dejavnosti poslovnih bank v Republiki Sloveniji člen 70, 70-9, 70-18, 70-30, 71, 71/2, 74, 74/4.
disciplinski postopek - udeležba delavca na disciplinski obravnavi - odsotnost - zdravstveno stanje - opravičljiv razlog
Čeprav je bila tožnica dne 16.3.1992 hospitalizirana, glede na mnenje zdravnikov Splošne bolnice Maribor - ORL-CFK njeno zdravstveno stanje ni bilo tako kritično, da se disciplinske obravnave ne bi mogla udeležiti, zato njena odsotnost z disciplinske obravnave ni bila upravičena.
Dejstva, da tožnici ni bil zagotovljen 5-dnevni rok, določen v 2. odst. 74. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti poslovnih bank v RS (Ur.l. RS, št. 3/91), za pripravo na sejo komisije za pritožbe, ki je odločala na drugi stopnji o njenem ugovoru zoper sklep disciplinske komisije, ni mogoče šteti za bistveno kršitev določb postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
ZIZ člen 15, 82, 82/3, 15, 82, 82/3. ZPP člen 137, 339, 339/1, 137, 339, 339/1.
ustavitev izvršbe - vročanje
Ker sodišče prve stopnje pooblaščencu upnika v skladu s 137. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni vročilo obvestila izvršitelja o rubežu premičnin, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar je vpivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Če zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče očitati krivde za izdajo odločbe o pokojnini šele eno leto po vložitvi zahtevka, ker je bilo potrebno pridobiti podatke o pokojninski dobi od tujega nosilca zavarovanja, niso podani pogoji za priznanje zakonitih zamudnih obresti od določenih zneskov pokojnine. Poleg tega ni moglo priti do zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, saj so po določbi 269. člena ZPIZ praviloma izvršljive šele prvostopenjske pozitivne odločbe. Dokler o zahtevkih iz denarnih terjatev ni odločeno, do zamude v izpolnitvi ne more priti.