S pavšalnimi trditvami o previsokih računih za telefonske storitve, o neverjetnosti pogostega klicanja komercialnih telefonskih linij in o napakah ali zlorabah na strani tožeče stranke, toženka ne more uspešno ugovarjati proti listinsko izkazanim denarnim obveznostim. S pogodbo med strankama je nastalo naročniško razmerje, v katerem je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona in za plačilo telefonskih storitev. Breme dokazovanja morebitnih napak ali zlorab je na njegovi strani.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
ZPP (1977) člen 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7, 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
bistvena kršitev določb postopka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog - udeležba na glavni obravnavi - odškodnina za nepremoženjsko škodo
1. Sodišče stranke ni dolžno obveščati, da predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ni ugodilo. Le če je predlogu za preložitev ugodeno, mora sodišče stranko o tem obvestiti (drugi odstavek 116. člena ZPP/77). Ker tožnik ni prejel obvestila sodišča o preložitvi naroka, je moral vedeti, da narok ni preložen. Sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za preložitev naroka ni ravnalo nezakonito in tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ni podana. 2. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo: -poškodbe: 7 cm dolga odrgnina na levem licu; 5 cm dolga razpočna rana v prvem interdigitalnem prostoru leve dlani in oteklina oz. udarnina desnega komolca; -oškodovanec: ob škodnem dogodku 65-letni moški; -škodni dogodek: pretep; -odškodnina: strah - 100.000,00 SIT; telesne bolečine - 400.000,00 SIT, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zahtevek zavrnjen.
aktivna legitimacija upravnika - zakoniti zastopnik - stranka
Po določbi 29. člena SZ je upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka.
Pojasnilo dolžnika v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, zakaj je M. opravil obračun obresti za terjatve dolžnika, predstavlja izpodbijanje dokazov upnika o sklenjenem dogovoru o načinu plačila (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ni mogoč zaključek, da je dolžnik molče priznal obstoj zatrjevanega dogovora o kontokorentnem plačilu.
Vložena tožba na nedopustnost izvršbe ni sama po sebi ovira za izročitev nepremičnine kupcu, kadar je sklep o domiku pravnomočen in je plačana kupnina.
Izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dva izročevalca, od katerih je ob vložitvi tožbe eden že mrtev, ni mogoče razveljaviti v celoti po tožbi še živega izročevalca, ker ta za tako tožbo nima nobenega pooblastila.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
ZOR člen 94, 94/2, 210, 210/1, 94, 94/2, 210, 210/1.
pooblastilo
Pooblaščenec pa zaradi pooblastitelja ne more več veljavno razpolagati s sredstvi na hranilni knjižici. Ta sredstva postanejo zapuščina po lastniku hranilne knjižice in s tem last dedičev. Ker je pooblaščenec s temi sredstvi razpolagal in jih prenesel na svoje ime, morajo sedaj njegovi dediči ta sredstva vrniti v zapuščino po pok. pooblastitelju.
Brez predhodne odmere funkcionalanguageea zemljišča ni moč opraviti prodaje stanovanjske hiše, ki je v naravi med drugim locirana tudi na (nedoločenem) delu parcele.
Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, s katerim ga izpodbija v celoti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev o krivdi obtoženke za storitev kaznivega dejanja omogočanja uživanje mamil po čl. 197/I KZ v zvezi s čl. 22 KZ oprlo izključno na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljene pravice o varstvu tajnosti pisem in drugih občil iz 37. čl. Ustave Republike Slovenija, je bistveno kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku iz 8. tč. I. odst. 371. čl. ZKP. Neutemeljeno je namreč štelo, da je oče polnoletnega naslovnika pisemske pošiljke, s katero je obtoženka slednjemu poslala poleg voščilnice tudi 2,63 g mamila Cannabis sativa, to pošiljko upravičeno odprl, ker naj bi mu takšno dovoljenje dal sin, ki pa te okoliščine ni potrdil. Ker bi ob takšni ugotovitvi bilo potrebno vse nezakonito pridobljene dokaze iz kazenskega spisa izločiti in tedaj za storitev kaznivega dejanja ne bi obstajal niti indic, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženkinega zagovornika in izpodbijano sodbo samo spremenilo tako, da je obtoženko iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
povzročitev škode - vzročna zveza - vzročna zveza - oškodovanec
Ocena vpliva predhodne okvare kolena oškodovanca na obseg škode - ali je obravnavana poškodba (zvin kolena) sprožilni moment in kot taka odločilni razlog za nastanek škode, ali pa gre morebiti za deljeno vzročnost zaradi prej nastale okvare kolena.
Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.