Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.
Toženec ni osebni dolžnik tožnic niti kot dedič niti kot prevzemnik nepremičnine po izročilni pogodbi. Je pa hipotekarni dolžnik kot sedanji zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Hipotekarni upniki od njega ne morejo zahtevati plačila terjatev, temveč sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjate iz kupnine.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po določbi prvega odstavka 76. člena ZIZ, temveč le na predlog dolžnika po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ.
povzročitev škode - vzročna zveza - vzročna zveza - oškodovanec
Ocena vpliva predhodne okvare kolena oškodovanca na obseg škode - ali je obravnavana poškodba (zvin kolena) sprožilni moment in kot taka odločilni razlog za nastanek škode, ali pa gre morebiti za deljeno vzročnost zaradi prej nastale okvare kolena.
ZOR člen 94, 94/2, 210, 210/1, 94, 94/2, 210, 210/1.
pooblastilo
Pooblaščenec pa zaradi pooblastitelja ne more več veljavno razpolagati s sredstvi na hranilni knjižici. Ta sredstva postanejo zapuščina po lastniku hranilne knjižice in s tem last dedičev. Ker je pooblaščenec s temi sredstvi razpolagal in jih prenesel na svoje ime, morajo sedaj njegovi dediči ta sredstva vrniti v zapuščino po pok. pooblastitelju.
Pojasnilo dolžnika v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, zakaj je M. opravil obračun obresti za terjatve dolžnika, predstavlja izpodbijanje dokazov upnika o sklenjenem dogovoru o načinu plačila (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ni mogoč zaključek, da je dolžnik molče priznal obstoj zatrjevanega dogovora o kontokorentnem plačilu.
Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11 tarifna številka 1.
predujem za izvršilne stroške
Sodišče določi predujem najmanj v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da zadošča, da sodišče določi predujem le za stroške izvršiteljevega pristopa na rubež, saj da ni gotovo, ali bo na kraju sploh našel stvari, ki jih bo mogoče zarubiti.
ZNP člen 97, 98, 97, 98. ZSZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja
Pri določbi 122. člena SZ gre za zaščito le prodajalčevih koristi. Iz razloga, ker je bilo stanovanje odtujeno pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, bi lahko pogodbo izpodbijal le prodajalec.
Izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dva izročevalca, od katerih je ob vložitvi tožbe eden že mrtev, ni mogoče razveljaviti v celoti po tožbi še živega izročevalca, ker ta za tako tožbo nima nobenega pooblastila.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, s katerim ga izpodbija v celoti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.
Ker dolžnik izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utesnilo izvršbo, sklep pa je njemu v korist, za to nima pravnega interesa. V delu, kjer napada sklep o izvršbi, pa je ugovor prepozen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.