Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11 tarifna številka 1.
predujem za izvršilne stroške
Sodišče določi predujem najmanj v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da zadošča, da sodišče določi predujem le za stroške izvršiteljevega pristopa na rubež, saj da ni gotovo, ali bo na kraju sploh našel stvari, ki jih bo mogoče zarubiti.
Pojasnilo dolžnika v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, zakaj je M. opravil obračun obresti za terjatve dolžnika, predstavlja izpodbijanje dokazov upnika o sklenjenem dogovoru o načinu plačila (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ni mogoč zaključek, da je dolžnik molče priznal obstoj zatrjevanega dogovora o kontokorentnem plačilu.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
aktivna legitimacija upravnika - zakoniti zastopnik - stranka
Po določbi 29. člena SZ je upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka.
Drugi odstavek 121. člena ZD res določa, da lahko sodišče spremeni priživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. Citirane določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni toženec, namreč glede na njegov subjektivni interes. Težnja določbe je, ohraniti bistvo pogodbenega razmerja, to je preživljanje upravičenca. Ker toženec prevzetih obveznosti ne izpolnjuje (tožnica se je po vložitvi tožbe tudi preselila), je v objektivnem smislu tudi zanj bolj ustrezno, da tožnica ne vztraja pri naturalnem izpolnjevanju obveznosti.
povzročitev škode - vzročna zveza - vzročna zveza - oškodovanec
Ocena vpliva predhodne okvare kolena oškodovanca na obseg škode - ali je obravnavana poškodba (zvin kolena) sprožilni moment in kot taka odločilni razlog za nastanek škode, ali pa gre morebiti za deljeno vzročnost zaradi prej nastale okvare kolena.
Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja
Pri določbi 122. člena SZ gre za zaščito le prodajalčevih koristi. Iz razloga, ker je bilo stanovanje odtujeno pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, bi lahko pogodbo izpodbijal le prodajalec.
S pavšalnimi trditvami o previsokih računih za telefonske storitve, o neverjetnosti pogostega klicanja komercialnih telefonskih linij in o napakah ali zlorabah na strani tožeče stranke, toženka ne more uspešno ugovarjati proti listinsko izkazanim denarnim obveznostim. S pogodbo med strankama je nastalo naročniško razmerje, v katerem je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona in za plačilo telefonskih storitev. Breme dokazovanja morebitnih napak ali zlorab je na njegovi strani.
S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev o krivdi obtoženke za storitev kaznivega dejanja omogočanja uživanje mamil po čl. 197/I KZ v zvezi s čl. 22 KZ oprlo izključno na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljene pravice o varstvu tajnosti pisem in drugih občil iz 37. čl. Ustave Republike Slovenija, je bistveno kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku iz 8. tč. I. odst. 371. čl. ZKP. Neutemeljeno je namreč štelo, da je oče polnoletnega naslovnika pisemske pošiljke, s katero je obtoženka slednjemu poslala poleg voščilnice tudi 2,63 g mamila Cannabis sativa, to pošiljko upravičeno odprl, ker naj bi mu takšno dovoljenje dal sin, ki pa te okoliščine ni potrdil. Ker bi ob takšni ugotovitvi bilo potrebno vse nezakonito pridobljene dokaze iz kazenskega spisa izločiti in tedaj za storitev kaznivega dejanja ne bi obstajal niti indic, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženkinega zagovornika in izpodbijano sodbo samo spremenilo tako, da je obtoženko iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
Izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dva izročevalca, od katerih je ob vložitvi tožbe eden že mrtev, ni mogoče razveljaviti v celoti po tožbi še živega izročevalca, ker ta za tako tožbo nima nobenega pooblastila.
Izguba v poslovanju in blokiranost toženčevega žiro računa sama po sebi sploh ne predstavljata ravnanja toženca v smislu določbe 2. odst. 270. člena ZIZ.
splošno znana in sodno znana dejstva - sodni register
Če stranka tega ne predlaga, sodišče ni dolžno samo pregledati sodnega registra, ker so vanj vpisana pravno odločilna dejstva, le dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno meni pritožba.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, s katerim ga izpodbija v celoti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.