odločanje na podlagi stanja spora - izvajanje dokazov - enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve uporabilo nepravilen izraz, ko je navedlo, da je odločilo na podlagi stanja spisa. Vendar je tako iz ostale obrazložitve kot iz zapisnika naroka za glavno obravnavo razvidno, da v resnici ni šlo za odločanje na podlagi stanja v spisu v smislu določbe četrtega odstavka 28. člena ZDSS-1, temveč za odločanje na podlagi izvedenega dokaznega postopka in opravljene glavne obravnave. Četrti odstavek 28. člena ZDSS-1 določa, da sodišče lahko odloči glede na stanje spisa, če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka in je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Odločitev na podlagi stanja spisa pomeni, da sodišče ne izvaja nadaljnjih dokazov, čeprav jih je predhodno že odredilo.
Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je tožena stranka sodnica na sodišču, pred katerim teče pravda, je takšna okoliščina in utemeljuje predlog za prenos pristojnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007819
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – nepristranskost sodišča – zahteva za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini - spravljanje v skupnosti v podrejen položaj - jasno izhaja iz celotnega opisa ravnanj obsojenca: opisane so obsojenčeve žalitve, grožnje, poniževanje, psihično in fizično maltretiranje oškodovanke, ki je kulminiralo s poškodbo oškodovanke; s takim svojim ravnanjem je pri oškodovanki povzročal dalj trajajoče vznemirjanje, prestrašenost in nemoč, zaradi česar je njegovo ravnanje dalj časa skrivala, se ga je sramovala in se ni upala prositi za pomoč.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - mesečna renta - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninske terjatve
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego namreč sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Revidentka utemeljeno navaja, da je škoda iz tega naslova obstajala še v času, ko je pri tožniku živela njegova sestra in mu brezplačno nudila ustrezno pomoč.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - postopek proti mladoletniku - izbira vzgojnega ukrepa
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče pri izbiri zavodskega vzgojnega ukrepa upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek tega ukrepa in povsem soglaša s presojo sodišč o nujnosti izreka vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod, saj so pri mladoletniku potrebni trajnejši in učinkovitejši vzgojni in prevzgojni ukrepi ter tudi njegova izločitev iz okolja, v katerem biva.
zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - objektivni rok - večkratna cesija
Merilo za začetek teka (objektivnega) zastaralnega roka je, da je tožba rojena (actio nata) - da jo torej upnik objektivno sploh lahko vloži. Tožnik se ni mogel zavedati škode, še preden je ta nastala. Takšna razlaga (ki jo vsebujeta sodbi nižjih sodišč) bi vodila v nevzdržen pravni sklep, da je subjektivni zastaralni rok začel teči pred objektivnim. Tak sklep je nevzdržen zato, ker pomeni, da subjektivni rok začne teči (in lahko tudi poteče), še preden je tožba rojena. Torej že tedaj, ko upnik svoje terjatve še ne more sodno uveljavljati.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - naravna vzročnost - dejansko stanje - pravno vprašanje - obstoj pravno relevantne vzročne zveze - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravstveni dom - medicinska napaka (zdravniška napaka) - ravnanje zdravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžnega ravnanja - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - napotitev na zdravljenje - melanom - trditveno in dokazno breme - dokazni standard
Nikoli ne moremo vedeti, ali bi bilo konkretno zdravljenje uspešno ali ne. Tovrstna ugotovitev je vselej mogoča le za nazaj, na podlagi konkretne izkušnje (konkretna empirična ugotovitev). Zato mora za hipotetično ugotovitev zadoščati, če tožnik trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu paciente ozdravi (prepreči smrt). Verjetnost, ali bi opuščeno zdravnikovo ravnanje preprečilo škodo (v tem primeru smrt), je tu strokovno medicinsko vprašanje. Odgovor nanj zato podajo strokovnjaki in je splošno empiričen (lahko tudi statističen). Na tej točki se vprašanje dokazovanja (ter uporabe pravil o razporeditvi dokaznega bremena ter pravilni napolniti vsebine dokaznega standarda) konča.
Presoja, ali je tako ugotovljena verjetnost takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega zdravnikovega ravnanja (tudi upoštevajo težo te kršitve/opustitve) pravno-vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka, pa je materialnopravno vprašanje.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnin zaradi razlastitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - revizija zoper odločitev o obrestih - zavrženje revizije
Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje. Predloga sta v tem delu, ko izid kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje še ni znan, prav tako ni znano, ali bo višje sodišče v tej zadevi sploh odločalo, preuranjena.
ZZZZDR člen 124, 133. OZ člen 190. ZOR člen 210. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev - pravice in dolžnosti otrok - dolžnost preživljanja staršev - izdatki za preživljanje - verzija - neupravičena pridobitev - izjalovitev namena preživljanja - zastaranje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja – pridobitev nepremoženjske koristi – nepremoženjska korist – premoženjska korist
Ne glede na siceršnje (koristne) učinke pravnega posla, ki je bil sklenjen z zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je kaznivo dejanje podano, če se storilcu dokaže, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti svoj položaj zlorabil z namenom drugemu pridobiti nepremoženjsko korist.
Neargumentiran in subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.
Vsebina revizijskih očitkov v zvezi z zatrjevano protispisnostjo (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) je v konkretnem primeru resnično usmerjena zoper vsebinsko prepričljivost dokazne ocene sodišč nižjih stopenj, ki zaradi svoje dejanske narave ne more biti predmet revizijskega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Dolžnost obrambe je, da izkaže tudi verjetnost, da bo izvedba dokaza potrdila navedbe obrambe, kar pomeni da mora biti dokazni predlog obrazložen tako, da obramba navede razloge o verjetnosti, da določen dokaz predstavlja vir relevantnih dejstev v zvezi z določenim dogodkom oziroma zatrjevanjem, da gre za dokaz, katerega izvedba bi lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.