ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 29, 29/4. ZIPRSO607 člen 21, 21/3.
dopuščena revizija - poslovni prostori - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - način odpovedi najemne pogodbe - država kot najemnik
ZIPRS0607, v razmerju do ZPSPP predstavlja kasnejši zakon, saj se je začel uporabljati šele s 1. 1. 2006. Za najemna razmerja, ki so jih v letih 2006 in 2007 sklenili neposredni proračunski uporabniki, se tako (primarno) uporabijo določila ZIPRS0607. To velja tudi za najemna razmerja, katerih predmet so poslovni prostori.
ZIPRS0607 glede najemnih pogodb določa le, da so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS4002786
ZIZ člen 271, 279. SPZ člen 37, 37/1.
povrnitev premoženjske škode - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - povrnitev škode dolžniku - škoda, prizadejana z začasno odredbo - sklenitev najemne pogodbe - obligacijske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Prepoved obremenitve nepremičnine prepoveduje lastniku obremeniti nepremičnino z zastavno pravico in drugimi omejenimi oziroma izvedenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na tej nepremičnini. Ker je najemna pravica obligacijska pravica, je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj, da izdana začasna odredba tožniku ni preprečevala oddajanja stanovanja in poslovnega prostora v najem.
ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 46, 47, 481, 481/1-2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom posameznikom - stvarna pristojnost
Pravdni stranki v obravnavanem sporu sta gospodarska družba in samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar gre za gospodarski spor, v katerem je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1. ZIPRS0607 člen 21, 21/3, 29, 29/4.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - način odpovedi najemne pogodbe - odpovedni rok - država kot najemnik - dopuščena revizija
Odgovor na revizijsko dopuščeno vprašanje se glasi: Glede dolžine odpovednega roka se uporabijo določbe ZIPRS0607, glede načina odpovedi pa določbe ZPSPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - dvom v nepristranskost sodišča
Iz tožbe je razvidno, da tožnica vtožuje odškodnino zaradi domnevno protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Krškem. Zato ni primerno, da bi o ravnanju sodnice, ki dela na Okrožnem sodišču v Krškem, odločali njeni kolegi. To bi lahko namreč povzročilo dvom v nepristranskost sodišča. Navedeno predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
V skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi.
Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni.
Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra.
Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem službe ali funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima pa komisijo. Med uradne osebe je glede na razlago tega pojma v 4. členu ZIntPK potrebno šteti tudi ravnatelja javne šole, za nasprotje interesov pa situacijo, ko mora ta odločiti o zaposlitvi svoje soproge.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kršitev konkurenčne prepovedi - spor med delodajalcem in bivšim delavcem
Upoštevajoč kompetenčno dejansko stanje gre za spor za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi med tožečo stranko kot bivšim delodajalcem in tožencem kot bivšim delavcem. Ne glede na to, da naj bi toženec konkurenčno prepoved kršil na način, da je opravljal konkurenčne posle kot samostojni podjetnik, temelji zahtevek tožeče stranke na kršitvi pravil o prepovedi konkurence med trajanjem delovnega razmerja toženca kot delavca pri tožeči stranki. To pomeni, da sta podani obe navezni okoliščini za pristojnost delovnega sodišča.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Okoliščina, da je pri obravnavi tožnikove pritožbe kot predsednica Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja sodelovala direktorica sodišča, ki naj bi odločalo o tožnikovem zahtevku, predstavlja dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo - zakonitost detektivnega dela pri nadzoru
Ne glede na že sicer določno zakonsko ureditev glede detektivskega preverjanja upravičenosti povrnitve potnih stroškov ima delodajalec pravico, da zaščiti svoj premoženjski interes tako, da z nadzorom preveri, ali delavec dejansko prihaja na delo s kraja, označenega v pogodbi o zaposlitvi, in s tem ne zlorablja svojega premoženjskega upravičenja do povrnitve potnih stroškov. Zbiranje podatkov od drugih oseb, neposredna zaznava in vizualno beleženje delavčevega prihajanja na delo v razumnih okvirih, zato ne pomeni nezakonitega posega v delavčevo pravico do zasebnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - neustreznost nove zaposlitve - sorazmerna odpravnina
Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar pa to ne pomeni, da je ta pravica delavca nedoločljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem mora o tej pravici odločati sodišče.
Višino razlike med plačo, ki je delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe za neustrezno delovno mesto, je potrebno upoštevati pri odmeri sorazmerne odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR tako, da je pri višji razliki delavec upravičen do večjega deleža odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot pa v primeru, ko je ta razlika manjša. Sorazmerna odpravnina sicer ne more dosegati polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa obenem tudi ni nobenega razloga za stališče, da najvišji možni sorazmerni del odpravnine znaša 2/3 pripadajoče odpravnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta je utemeljen poslovni razlog. Sodišče se v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.
ZNOMCMO člen 4, 15, 16, 17. ZSPJS člen 1, 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, Priloga 1.
odškodnina - škoda - odgovornost države - misija EU - napoteni sodnik - primerljiva plača - določitev plače
V spornem obdobju je bilo v prvem odstavku 3. člena ZSPJS določeno, da se plače javnih uslužbencev za delo v tujini določijo z uredbo vlade. Kasneje, v letu 2010, je bilo dodano, da se v uredbi uredijo tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje. Glede na takšno prejšnjo in sedanjo ureditev ter povezanost sistema plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, je primerljiv predpis, po katerem bi bilo mogoče ugotoviti višino morebitne škode, tedaj veljavna Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, ki določa osnove za določitev plač javnih uslužbencev, napotenih v tujino, saj so bile nominalne osnove za določitev plače v tujini (Priloga 1) določene v skladu z vrednostjo plačnih razredov (v sicer zaokroženih zneskih), v katere so bili po ZSPJS razvrščeni javni uslužbenci in funkcionarji.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas - obnova postopka - zamuda roka za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi
V obnovi postopka ne gre več za vprašanje tožnikovega zdravstvenega stanja pred prenehanjem delovnega razmerja in po prenehanju delovnega razmerja (s katerim tožnik poskuša opravičiti več kot dvoletno obdobje, po katerem je vložil tožbo), temveč za vprašanje, ali bi novo dejstvo oziroma nov dokaz, na katerega se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, lahko pravočasno uveljavljal že v prvotnem postopku. V zvezi s tem tožnik ne zatrjuje, da je bil tudi po vložitvi tožbe v takšnem psihičnem stanju, da (brez svoje krivde) ni mogel uveljavljati teh dejstev oziroma predlagati dokazov.
nepopolna revizija - dopuščena revizija - predložitev predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije
Na podlagi določbe drugega odstavka 373. člena ZPP mora biti v primeru dopuščene revizije reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije.
Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, zato je revizija nepopolna.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006588
ZPP člen 8, 291, 339, 339/1, 339/1-8.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - dejansko stanje - bistvena kršitev postopka
V socialnem sporu, katerega predmet je dokončna odločba nosilca socialnega zavarovanja, v tem sporu tožene stranke, sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila podana v času izdaji sporne odločbe. Pri tem pa ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaje sporne odločbe že obstajali, temveč se ta dejstva lahko ugotavljajo tudi z novimi dokazi, ki jih stranke predlagajo v sodnem postopku, oziroma jih sodišče pridobi do zaključka glavne obravnave.
lastnost zavarovanca - matična evidenca - vpis v matično evidenco - podlaga zavarovanja - sprememba podlage pokojninskega in invalidskega zavarovanja
V četrti alineji 49. člena ZMEPIZ je določeno, da se ugotavlja lastnost zavarovanca, če le-ta izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbami 25. člena ZMEPIZ, torej po neprednostni podlagi. To se je zgodilo v tožničinem primeru, ker je bila v spornem obdobju vodena v zavarovanju na podlagi zavarovalne podlage iz 15. člena ZPIZ-1 kot družbenica oziroma direktorica gospodarske družbe, s sodno odločbo v delovnem sporu pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila zaradi nezakonitosti predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v spornem obdobju dejansko v delovnem razmerju, ki predstavlja prednostno podlago za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 13. člena ZPIZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - kršitev delovnih obveznosti - spoštovanje odpovednega roka
V primeru, ko je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljena, mora delodajalec delavcu zagotoviti (dogovorjen) odpovedni rok.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - individualni delovni spor - gospodarski spor - sporazumno prenehanje funkcije glavnega izvršnega direktorja
Sklep Upravnega odbora tožene stranke se glasi, da sta Upravni odbor in tožnik soglasna, da tožniku sporazumno preneha mandat za opravljanje funkcije glavnega izvršnega direktorja ter da tožnik zaradi sporazumnega prenehanja funkcije glavnega izvršnega direktorja prejme skupaj 15 bruto osnovnih plač.
Takšna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka pomeni, da v tej zadevi ne gre za individualni delovni spor. V tej zadevi gre za spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, zato je na podlagi 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih. Za vse gospodarske spore pa se v skladu s 3. točko II. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami) pristojna okrožna sodišča.
Za gospodarski spor pa gre tudi pri nasprotni tožbi tožene stranke, s katero ta zahteva ugotovitev ničnosti sklepa št. 1. Upravnega odbora tožene stranke z dne 6. 3. 2012 in sporazuma o predčasnem prenehanju mandata za opravljanje funkcije glavnega izvršnega direktorja tožene stranke z dne 7. 3. 2012 oziroma podredno njuno razveljavitev.
odločanje na podlagi stanja spora - izvajanje dokazov - enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve uporabilo nepravilen izraz, ko je navedlo, da je odločilo na podlagi stanja spisa. Vendar je tako iz ostale obrazložitve kot iz zapisnika naroka za glavno obravnavo razvidno, da v resnici ni šlo za odločanje na podlagi stanja v spisu v smislu določbe četrtega odstavka 28. člena ZDSS-1, temveč za odločanje na podlagi izvedenega dokaznega postopka in opravljene glavne obravnave. Četrti odstavek 28. člena ZDSS-1 določa, da sodišče lahko odloči glede na stanje spisa, če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka in je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Odločitev na podlagi stanja spisa pomeni, da sodišče ne izvaja nadaljnjih dokazov, čeprav jih je predhodno že odredilo.
pravice iz invalidskega zavarovanja - učinkovanje upravne odločbe - odprava upravne odločbe
Sodišči z ničemer nista za nazaj posegli v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 5. 12. 1996, zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na domnevno kršitev določbe četrtega odstavka 225. člena ZUP. Ta določa, da je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Sodišče je v resnici odpravilo odločbi tožene stranke z dne 16. 3. 2011 in 24. 7. 2012, odločba tožene stranke z dne 5. 12. 1996 pa je učinkovala do pravnomočnosti oziroma izvršitve izpodbijane sodbe, s katero je bilo tožniku od 1. 3. 2010 dalje priznanih več pravic.