določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - izvršba
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe – dolžnica – zaposlena na sodišču, in sicer kot edina referentka ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja tako pri nasprotni stranki kot v javnosti nasploh.
razlastitev - začasna odredba v revizijskem postopku - namen začasne odredbe - škoda
Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, je na prvem mestu v tem, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je torej ta, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zavrnitev odobritve pravnega posla - priposestvovanje solastninskega deleža - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo splošno vprašanje, s katerim utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Vprašanje, ki ga navaja, namreč ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
revizijski prag ni presežen za nobenega od tožencev niti glede stvarno-pravnega, niti glede obligacijskega zahtevka, pa tudi ne glede tistih tožencev, na katere se nanašata oba zahtevka in je bilo treba vrednosti seštevati.
Presoja, da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep, izrečen inšpekcijskemu zavezancu SKZG, je pravilna. Ker je bila inšpekcijska odločba v tem delu že odpravljena, si namreč tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi. Inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje se namreč uvede po uradni dolžnosti in zanj veljata določbi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Zato tožnik tudi v primeru vsebinskega odločanja ne more doseči ugodnejše rešitve, kot jo je že dosegel inšpekcijski zavezanec.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - protispisnost - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med trditvami in zapisom trditev v sodbi
Revidentov očitek o nasprotju med toženčevimi trditvami v zapisniku in povzetki teh trditev v sodbi ne predstavlja očitane procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za očitek o protispisnem povzemanju njegovih izpovedb pri zaslišanju (torej zapisnika o izvedbi dokazov), kar šele bi glede na obseg možnih vrst kršitev iz navedenega zakonskega določila, lahko predstavljalo očitano procesno kršitev.
Ker očitki v pritožbi niso bili uveljavljani, sodišče druge stopnje pa na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in gre torej za v reviziji prvič navedeni očitek, revident na ta način nedopustno „preskakuje pravna sredstva“. Trditev o storitvi omenjenih kršitev, da je torej dokazna ocena o sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje celo nespornem dejstvu, da je pravna prednica vedela za gradnjo, pa se ji ni takoj uprla, procesno pomanjkljiva zaradi neupoštevanja izvedbe omenjenih dokaznih predlogov, bi bila lahko predmet revizijskega preizkusa le, če bi jo revident uveljavljal pravočasno - v postopku pred sodiščem druge stopnje, pa le to očitka ne bi upoštevalo oziroma bi ga celo prezrlo. Ker revident tega ni storil, je tudi sodišču druge stopnje odvzel možnost, da se do omenjenega očitka o storitvi procesne kršitve sploh opredeli. V izrednem pravnem sredstvu, kakršna je tudi revizija, prvič uveljavljana kršitev tako pomeni nedovoljen zaobid oziroma preskok rednega pravnega sredstva v hierarhični verigi oziroma paleti vseh predvidenih pravnih sredstev.
Na izostanek EMŠA v izreku pravnomočne sodbe, se v reviziji toženec sklicuje prvič, razen tega pa je tudi ta revizijski očitek materialnopravne narave podan nejasno in ne dovolj substancirano, saj revident niti v reviziji ne pojasni, zakaj naj bi bil v tej pravdi izrek sodbe, ki ne vsebuje tudi EMŠA „pridobitelja kot tudi odsvojitelja“ v nasprotju s kakšno od procesnih oziroma materialnopravnih zakonskih določb, oziroma kateri zakonski določbi naj bi nasprotoval. Revizijsko sodišče pa sicer ugotavlja, da za takšno zahtevo tudi ni podlage niti v kakšni od določb ZZK-1, niti kakšnega drugega predpisa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba in razširitev obtožbe – pravice obrambe - prepoznava na glavni obravnavi – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravni sredstev
Prepoznava obdolženca na glavni obravnavi se ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP. Že po pravni naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi priče prepoznavale obtoženca v vrsti drugih oseb, ampak se priče izjavijo le o tem, ali je obtoženec oseba, ki je po njihovih zaznavah v določeni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, oziroma, ali je, če gre za očividce samega dejanja, ta oseba storilec. Gre torej le za del zaslišanja oziroma izpovedbe prič.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - izvršba - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka – toženka – sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz omenjene zakonske določbe, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - posebne okoliščine, zaradi katerih je bilo pričakovati izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za utemeljenost odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podane naslednje predpostavke: protipravno ravnanje povzročitelja škode, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Pomanjkanje ene izmed njih povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka. Razlog za zavrnitev zahtevka v obravnavani zadevi je neizkazanost obstoja škode s potrebno stopnjo verjetnosti.
koncesijska pogodbo - odstop od pogodbe - fiksni pravni posli - rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Za presojo fiksnosti roka za pridobitev gradbenih dovoljenj sta bistveni naslednji dejanski okoliščini, pravdni stranki sta se dogovorili za pogodbeno kazen za primer zamude z izpolnitvijo tožene stranke, tožeča stranka pa se je še dve leti za tem, ko se je iztekel pogodbeno določen rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, s toženo stranko dogovarjala glede čimprejšnje izpolnitve obveznosti, pri čemer iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi ji v tem obdobju pustila primerni dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi teh okoliščin pravilno sklepali, da rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, določen v koncesijski pogodbi, ni fiksen.
dovoljena revizija - znamka - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - verjetnost zmede na trgu - razlikovani učinek - opisovalni značaj znaka - izpodbijanje veljavnosti predhodno registrirane znamke
ZIL-1 ne vsebuje posebnih določb, ki bi Uradu in sodišču znotraj nacionalnega ugovornega postopka zoper registracijo nacionalne znamke omogočale odvzem varstva predhodno registrirani znamki. Zato je treba mutatis mutandis sprejeti stališče Sodišča EU, da je prejšnji znamki v tem postopku treba priznati določeno stopnjo razlikovalnega značaja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo. Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera odločitev sodišč druge in prve stopnje o zastaranju vtoževane terjatve pravilna.
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim toženec ni zadostil. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih kršitev postopka oziroma spornega pravnega vprašanja, niti ni konkretizirano izkazal odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
URS člen 142, 153, 161. ZUstS člen 44, 48. ZPO-1 člen 8, 11, 14, 23, 38.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - financiranje občin - protiustavnost Zakona o financiranju občin - razveljavitvena odločba Ustavnega sodišča
Zakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.
Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin, ki sama po sebi še ne pomeni, da bi revident ob Ustavi skladnemu sistemu financiranja, torej takemu, da bi mu zagotavljal lastne viri financiranja, pridobival večja sredstva za financiranje svojih nalog. Zato ni mogoče šteti, da mu je zakonodajalec z določbo 8. člena ZFO-1 povzročil finančno škodo.
Neskladnost 11. člena ZFO-1 z Ustavo sama po sebi ni vplivala na višino sredstev, ki jih je v letu 2007 prejel revident, saj je bila neskladnost ugotovljena le glede pristojnosti za odločanje (zakon ali uredba) o tem, kateri stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin, ter metodologijo za izračun povprečnine in glede sodelovanja občin pri sprejemanju predpisov, ki prizadevajo njihov položaj. Nobene samoumevnosti ni videti v tem, da bi zakonska ureditev (namesto uredbene) neizogibno zagotavljala revidentu več finančnih sredstev za leto 2007.
ZGD-1 člen 253, 263, 263/1, 263/2. ZGO-1 člen 3, 3/1, 3/3, 157.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov uprave - dolžnosti članov organov vodenja in nadzora družbe - pravilo podjetniške presoje - bussiness judgement rule - obligacija prizadevanja - skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata.
Tožencem v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja zgolj iz razloga, ker niso najprej pridobili gradbenega dovoljenja in šele nato najeli nepremičnin ter pričeli z gradnjo.
Drugače pa je glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev škode zaradi plačila denarnih kazni, ki jih je tožeči stranki v plačilo naložil inšpekcijski organ. Protipravno ravnanje, ki ga tožeča stranka v zvezi s tem očita tožencem, je nespoštovanje odločb državnega organa o prenehanju uporabe ter odstranitvi parkirišča. Protipravnost ravnanja tožencev je podana, saj ni mogoče govoriti o podjetniški presoji, če je določeno ravnanje družbi naloženo z oblastno odločbo.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupni deli stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja skupne kotlovnice - dogovor o upravljanju - plačilo stroškov po porabi - plačilo stroškov upravljanja - neupravičena pridobitev - ureditev spornih razmerij v nepravdnem postopku
SZ-1 v situacijah, ko dogovora o upravljanju skupnih delov, ki služijo več nepremičninam ali večstanovanjskim stavbam (konkretno kotlovnice), ni mogoče doseči, izrecno predvideva ureditev spornih razmerij (zgolj) v okviru nepravdnega postopka (četrti odstavek 23. člena SZ-1). Posledično ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem za plačilo stroškov upravljanja, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.
Zaradi spoštovanja obveznosti vgradnje merilnika in plačevanja stroškov po dejanski porabi namreč ne more biti sankcionirana toženka, ki je (edina) ustrezno zagotovila merjenje porabe toplote v skladu z 93.a členom EZ. Ker je toženka tožnici plačevala porabo kurilnega olja glede na nameščeni kalorimeter na toplotnem vodu, tudi ni podana toženkina „obogatitev“, kot pogoj iz 190. člen Obligacijskega zakonika.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - zbornica kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.