dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - jasna vsebina pojma stanovanjski objekt in pojma podporni zid - faktor pozidanosti
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 558.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na revidentovo vprašanje, ki ga postavlja za dovoljenost revizije, je po oceni revizijskega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, v točki c) pa določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila končna ali začne zunaj Skupnosti in, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se pravi, da vozilo, ki opravi takšen prevoz, kot ga navaja revident in ki je bil dejansko tudi izveden v obravnavanem primeru, glede na 558. člen Izvedbene uredbe ni oproščeno uvoznih dajatev.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
Tožnik v odrejenem roku sodne takse ni plačal in tudi ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP šteje, da je umaknil predlog za dopustitev revizije.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pooblaščenec - odvetnik - novo pooblastilo - vsebina pooblastila - datum - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožničini pooblaščenci so predlogu sicer priložili pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje in zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo. Vrhovno sodišče se je v enakem primeru že izreklo, da takšnega pooblastila ni mogoče šteti za novo pooblastilo.
ZKZ člen 18 - 23. ZPP člen 318, 318, 318/1-2, 318/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - promet s kmetijskimi zemljišči - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - originarna pridobitev - dobrovernost - ničnost
Kogentne določbe 18. do 23. člena ZKZ se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. V konkretnem primeru pa ne gre za pravno-poslovno, pač pa za originarno (torej na zakonu temelječo) pridobitev. Prej citirane določbe ZKZ zato niso relevantne. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
novo pooblastilo za vložitev revizije - staro pooblastilo
Stranka mora reviziji predložiti novo pooblastilo, to je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
pripor – neogibnost pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišči prve in druge stopnje sta obrazložili razloge za odreditev pripora ter, da ni mogoče odrediti milejšega ukrepa, zagovornik pa z nestrinjanjem z razlogi uveljavlja zgolj razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odgovornost države za delo sodišča - odškodninski spor
Okoliščina, da naj bi tožniku škodo povzročilo prav sodišče, ki je po splošnih procesnih predpisih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njegovem zahtevku, utegne vzbuditi dvom o korektnosti njegovega postopanja in odločanja.
V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo. Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera odločitev sodišč druge in prve stopnje o zastaranju vtoževane terjatve pravilna.
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim toženec ni zadostil. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih kršitev postopka oziroma spornega pravnega vprašanja, niti ni konkretizirano izkazal odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
URS člen 142, 153, 161. ZUstS člen 44, 48. ZPO-1 člen 8, 11, 14, 23, 38.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - financiranje občin - protiustavnost Zakona o financiranju občin - razveljavitvena odločba Ustavnega sodišča
Zakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.
Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin, ki sama po sebi še ne pomeni, da bi revident ob Ustavi skladnemu sistemu financiranja, torej takemu, da bi mu zagotavljal lastne viri financiranja, pridobival večja sredstva za financiranje svojih nalog. Zato ni mogoče šteti, da mu je zakonodajalec z določbo 8. člena ZFO-1 povzročil finančno škodo.
Neskladnost 11. člena ZFO-1 z Ustavo sama po sebi ni vplivala na višino sredstev, ki jih je v letu 2007 prejel revident, saj je bila neskladnost ugotovljena le glede pristojnosti za odločanje (zakon ali uredba) o tem, kateri stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin, ter metodologijo za izračun povprečnine in glede sodelovanja občin pri sprejemanju predpisov, ki prizadevajo njihov položaj. Nobene samoumevnosti ni videti v tem, da bi zakonska ureditev (namesto uredbene) neizogibno zagotavljala revidentu več finančnih sredstev za leto 2007.
dovoljena revizija - znamka - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - verjetnost zmede na trgu - razlikovani učinek - opisovalni značaj znaka - izpodbijanje veljavnosti predhodno registrirane znamke
ZIL-1 ne vsebuje posebnih določb, ki bi Uradu in sodišču znotraj nacionalnega ugovornega postopka zoper registracijo nacionalne znamke omogočale odvzem varstva predhodno registrirani znamki. Zato je treba mutatis mutandis sprejeti stališče Sodišča EU, da je prejšnji znamki v tem postopku treba priznati določeno stopnjo razlikovalnega značaja.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupni deli stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja skupne kotlovnice - dogovor o upravljanju - plačilo stroškov po porabi - plačilo stroškov upravljanja - neupravičena pridobitev - ureditev spornih razmerij v nepravdnem postopku
SZ-1 v situacijah, ko dogovora o upravljanju skupnih delov, ki služijo več nepremičninam ali večstanovanjskim stavbam (konkretno kotlovnice), ni mogoče doseči, izrecno predvideva ureditev spornih razmerij (zgolj) v okviru nepravdnega postopka (četrti odstavek 23. člena SZ-1). Posledično ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem za plačilo stroškov upravljanja, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.
Zaradi spoštovanja obveznosti vgradnje merilnika in plačevanja stroškov po dejanski porabi namreč ne more biti sankcionirana toženka, ki je (edina) ustrezno zagotovila merjenje porabe toplote v skladu z 93.a členom EZ. Ker je toženka tožnici plačevala porabo kurilnega olja glede na nameščeni kalorimeter na toplotnem vodu, tudi ni podana toženkina „obogatitev“, kot pogoj iz 190. člen Obligacijskega zakonika.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - zbornica kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
ZGD-1 člen 253, 263, 263/1, 263/2. ZGO-1 člen 3, 3/1, 3/3, 157.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov uprave - dolžnosti članov organov vodenja in nadzora družbe - pravilo podjetniške presoje - bussiness judgement rule - obligacija prizadevanja - skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata.
Tožencem v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja zgolj iz razloga, ker niso najprej pridobili gradbenega dovoljenja in šele nato najeli nepremičnin ter pričeli z gradnjo.
Drugače pa je glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev škode zaradi plačila denarnih kazni, ki jih je tožeči stranki v plačilo naložil inšpekcijski organ. Protipravno ravnanje, ki ga tožeča stranka v zvezi s tem očita tožencem, je nespoštovanje odločb državnega organa o prenehanju uporabe ter odstranitvi parkirišča. Protipravnost ravnanja tožencev je podana, saj ni mogoče govoriti o podjetniški presoji, če je določeno ravnanje družbi naloženo z oblastno odločbo.
koncesijska pogodbo - odstop od pogodbe - fiksni pravni posli - rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Za presojo fiksnosti roka za pridobitev gradbenih dovoljenj sta bistveni naslednji dejanski okoliščini, pravdni stranki sta se dogovorili za pogodbeno kazen za primer zamude z izpolnitvijo tožene stranke, tožeča stranka pa se je še dve leti za tem, ko se je iztekel pogodbeno določen rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, s toženo stranko dogovarjala glede čimprejšnje izpolnitve obveznosti, pri čemer iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi ji v tem obdobju pustila primerni dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi teh okoliščin pravilno sklepali, da rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, določen v koncesijski pogodbi, ni fiksen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
ZOR člen 189, 189/1, 189/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - posebne okoliščine, zaradi katerih je bilo pričakovati izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za utemeljenost odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podane naslednje predpostavke: protipravno ravnanje povzročitelja škode, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Pomanjkanje ene izmed njih povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka. Razlog za zavrnitev zahtevka v obravnavani zadevi je neizkazanost obstoja škode s potrebno stopnjo verjetnosti.