združitev postopkov - prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - uvrstitev v kombinirano nomenklaturo - razlaga določb kombinirane nomenklature
Prekinitev postopka zaradi postavitve vprašanj Sodišču Evropske unije glede razlage določb poglavja 21 oziroma poglavja 30 kombinirane nomenklature, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.
Pregon začne ali nadaljuje katerakoli od več oškodovanih oseb (v obravnavanem primeru gre za dve oškodovani osebi, oba kot prijavitelja in kot imetnika zadevne znamke).
Opustitev navedbe vrste spora, za katerega je bilo pooblastilo dano, in opustitev navedbe nasprotne stranke, ne predstavljata tako hude pomanjkljivosti, da bi bil upravičen sklep, da je pooblastilo neveljavno oziroma neupoštevno in da bi bilo zato treba šteti, da ga sploh ni bilo. Sodna praksa ne vztraja pri zahtevi, da mora biti iz pooblastila vsaj okvirno razvidno, za katero zadevo oziroma za kateri spor je bilo dano, teorija pa taki rešitvi ne nasprotuje.
Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka priznava tiste navedbe tožeče stranke, na katere je oprt tožbeni zahtevek; je izraz afirmativne litiskontestacije. Nujna procesna predpostavka za izdajo zamudne sodbe je namreč (tudi) opustitev odgovora na tožbo, ta opustitev pa se šteje za specifičen način disponiranja tožene stranke, ki se nanaša (le) na spodnjo premiso.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 36/2. ZNPPol člen 138, 140, 148, 152, 153.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost - začetek teka roka - prepozna tožba - pritožbeni postopek po ZNPPol
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi.
Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.
ZUS-1 člen 51, 59, 59/1, 83, 83/2-3. ZSS člen 8, 8/1-6, 29, 29/1, 32, 32/1-1, 36, 36/2, 36/3, 74, 74/1-7.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - prenehanje sodniške funkcije po zakonu - ocena sodniške službe - strokovno opravilo - ugovor zoper oceno - potrditev ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi - upravni akt - obseg presoje v upravnem sporu - glavna obravnava
Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, je strokovno opravilo. Zato pritožba zoper oceno, kljub takemu poimenovanju, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak za sredstvo uresničevanja strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev personalnega sveta, s katerimi se ne strinja, in do vrednotenja teh ugotovitev, ki mu nasprotuje.
Ker torej v zakonu predvidena posledica (prenehanje sodniške funkcije) nastopi šele s potrditvijo ocene, pomeni, da je šele s to odločitvijo lahko poseženo v sodnikov pravni položaj. Zato je zoper odločbo sodnega sveta kot zunanjem izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz tega tudi izhaja, da ocena sodniške službe sama zase, četudi potrjena s strani personalnega sveta Vrhovnega sodišča, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodni svet mora preizkusiti, ali so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v okviru posameznega od njih (npr. pri kriteriju delovnih sposobnosti se upoštevajo zlasti doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, ali sodnik strnjeno razpisuje naroke in strnjeno vodi obravnave, pravočasnost pisne izdelave sodne odločbe in pravočasnost postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi) in ali je sprejeta ocena razumen odraz tako ugotovljenega dejanskega stanja. Poleg tega mora preizkusiti zakonitost postopka sprejemanja ocene in se opredeliti do relevantnih ugovorov ocenjevane osebe.
Revidentka zgolj s ponovljeno pavšalno trditvijo, da je bilo sporno dejansko stanje, ne zatrjuje okoliščin, ki bi narekovale izvedbo glavne obravnave.
dovoljenost revizije - sklep o obnovi postopka - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bil postopek pravnomočno končan s sodbo in sklepom višjega sodišča. Revizija, vložena zoper to odločbo je bila zavržena kot nedovoljena. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep, ki se tiče predloga za obnovo postopka, glede na drugi odstavek 384. člena ZPP ni dovoljena, saj ni bila dovoljena niti zoper končno odločbo, izdano v tej zadevi.
Tožnikova ocenitvena dolžnost, toženčeva možnost zahtevati preizkus navedene vrednosti kot tudi korekturna dolžnost sodišča so časovno omejeni tako, da po začetku obravnavanja glavne stvari poseg v navedeno vrednost spornega predmeta ni več mogoč. Nedopustno bi bilo, da bi vprašanja stvarne pristojnosti, vrste postopka ali pravica revizije ostala odprta in negotova ves čas trajanja pravdnega postopka ali, kot v obravnavanem primeru, še celo kasneje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po pravnomočnem končanju pravdnega postopka.
upravljanje večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - kanalizacija - skupni deli stavbe - upravnik - pooblastila upravnika - povrnitev premoženjske škode - odgovornost upravnika
Glede na okoliščine konkretnega primera, ko upravnik v skoraj štirih letih glede vzdrževanja kanalizacijskega omrežja ni storil ničesar, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je odgovornost za nastalo škodo pripisalo upravniku.
V kazenski zadevi je treba pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagroženo kazen ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za brezplačno pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pravice po ZJSRS
Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem je treba opozoriti tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-48/15, Up-237/15 z dne 18. 11. 2015 zavrglo ustavno pritožbo zoper zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 56/2014 z dne 28. 1. 2015, s katerim je bilo odločeno enako kot v obravnavani zadevi, in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zavrnitev odobritve pravnega posla - priposestvovanje solastninskega deleža - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo splošno vprašanje, s katerim utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Vprašanje, ki ga navaja, namreč ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretizirane
Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).
Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije revident ni niti izkazal niti jih ni dovolj konkretiziral.
razlastitev - začasna odredba v revizijskem postopku - namen začasne odredbe - škoda
Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, je na prvem mestu v tem, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je torej ta, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - izvršba
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe – dolžnica – zaposlena na sodišču, in sicer kot edina referentka ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja tako pri nasprotni stranki kot v javnosti nasploh.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka - pravnomočno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je bil glede plačila sodne takse s strani sodišča prve stopnje tudi pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ostaja torej dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nespremenjeno. S tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZJC člen 3, 13. ZCes-1 člen 8, 39. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 86. ZPP člen 371.
dovoljena revizija – obseg revizijske presoje - pomembno pravno vprašanje - razlastitev - javne ceste - avtoceste
v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.
Glede vprašanja, ali je za razlastitev (kmetijskega) zemljišča, na katerem stoji vodni zadrževalnik, dopustno uporabiti določbo 19. člena ZJC-B, je odgovor pozitiven. Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino navedene določbe tako, da za njeno uporabo v postopkih razlastitve zemljišč ni treba, da je izpolnjen pogoj, da je po vsaki od navedenih nepremičnin fizično potekal promet, temveč da zadošča, da je promet potekal po cesti, katere del je tudi to zemljišče.
Po pravilu, da se glede vprašanj, ki jih ureja, namesto splošnejšega predpisa vselej uporabi specialnejši predpis (lex specialis), je utemeljena uporaba 19. člena ZJC-B za razlastitev nepremičnin, ki so bile ob njegovi uveljavitvi uporabljene za gradnjo avtocest kot javnih cest in za katere je bil s tem urejen enostavnejši postopek razlastitve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba – zahteva za varstvo zakonitosti – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Za presojo, ali je zasebna tožba vložena pravočasno, je pomembno, da je bila kazenska ovadba vložena v okviru trimesečnega roka. Če se ugotovi, da se dejanje preganja na zasebno tožbo, je rok za vložitev zasebne tožbe, če je oškodovanec vložil pravočasno kazensko ovadbo, varovan in se mora šteti, da je bila zasebna tožba vložena pravočasno, torej v trimesečnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006587
ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUPJS člen 1, 5, 6, 38, 42c., 43, 44.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določbo 38. člena ZUPJS je tako predvsem iz sistemskih razlogov razlagati širše, in sicer da se nanaša tudi na odpis dolga v postopku, ki se navezuje na prejšnje odločanje o pravicah oziroma razveljavitvi ali odpravi takšnih odločb po ZUPJS.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in pešca - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - pričakovanost oškodovančevega ravnanja - skrajna skrbnost bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - obrazložitev - alkoholiziranost voznika
Ni jasen zaključek pritožbenega sodišča glede na izvedenčevo izpoved, da drugi toženec tožnika sploh ni mogel videti (saj se je tožnik po ugotovitvah obeh sodišč gibal iz leve proti desni), prav tako bi se pritožbeno sodišče moralo opredeliti do alkoholiziranosti drugega toženca in tega, da je vedel, da se tožnik večkrat nezanesljivo giba na spornem delu ceste, saj je navedeno po presoji Vrhovnega sodišča pomembno za pravilno presojo objektivne odgovornosti drugega toženca.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-4, 111/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu - zamujanje z izplačilom plače - plačilo zakonskih zamudnih obresti - odprava kršitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bili glede na okoliščine primera podani pogoji za izredno odpoved delavca, če je delodajalec v roku 3 dni plačal zakonske zamudne obresti od z zamudo plačanih plač.