STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
Tožnik v odrejenem roku sodne takse ni plačal in tudi ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP šteje, da je umaknil predlog za dopustitev revizije.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pooblaščenec - odvetnik - novo pooblastilo - vsebina pooblastila - datum - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožničini pooblaščenci so predlogu sicer priložili pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje in zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo. Vrhovno sodišče se je v enakem primeru že izreklo, da takšnega pooblastila ni mogoče šteti za novo pooblastilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odgovornost države za delo sodišča - odškodninski spor
Okoliščina, da naj bi tožniku škodo povzročilo prav sodišče, ki je po splošnih procesnih predpisih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njegovem zahtevku, utegne vzbuditi dvom o korektnosti njegovega postopanja in odločanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 558.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na revidentovo vprašanje, ki ga postavlja za dovoljenost revizije, je po oceni revizijskega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, v točki c) pa določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila končna ali začne zunaj Skupnosti in, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se pravi, da vozilo, ki opravi takšen prevoz, kot ga navaja revident in ki je bil dejansko tudi izveden v obravnavanem primeru, glede na 558. člen Izvedbene uredbe ni oproščeno uvoznih dajatev.
ZKZ člen 18 - 23. ZPP člen 318, 318, 318/1-2, 318/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - promet s kmetijskimi zemljišči - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - originarna pridobitev - dobrovernost - ničnost
Kogentne določbe 18. do 23. člena ZKZ se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. V konkretnem primeru pa ne gre za pravno-poslovno, pač pa za originarno (torej na zakonu temelječo) pridobitev. Prej citirane določbe ZKZ zato niso relevantne. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
novo pooblastilo za vložitev revizije - staro pooblastilo
Stranka mora reviziji predložiti novo pooblastilo, to je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
pripor – neogibnost pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišči prve in druge stopnje sta obrazložili razloge za odreditev pripora ter, da ni mogoče odrediti milejšega ukrepa, zagovornik pa z nestrinjanjem z razlogi uveljavlja zgolj razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-4, 111/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu - zamujanje z izplačilom plače - plačilo zakonskih zamudnih obresti - odprava kršitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bili glede na okoliščine primera podani pogoji za izredno odpoved delavca, če je delodajalec v roku 3 dni plačal zakonske zamudne obresti od z zamudo plačanih plač.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - jasna vsebina pojma stanovanjski objekt in pojma podporni zid - faktor pozidanosti
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in pešca - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - pričakovanost oškodovančevega ravnanja - skrajna skrbnost bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - obrazložitev - alkoholiziranost voznika
Ni jasen zaključek pritožbenega sodišča glede na izvedenčevo izpoved, da drugi toženec tožnika sploh ni mogel videti (saj se je tožnik po ugotovitvah obeh sodišč gibal iz leve proti desni), prav tako bi se pritožbeno sodišče moralo opredeliti do alkoholiziranosti drugega toženca in tega, da je vedel, da se tožnik večkrat nezanesljivo giba na spornem delu ceste, saj je navedeno po presoji Vrhovnega sodišča pomembno za pravilno presojo objektivne odgovornosti drugega toženca.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka - pravnomočno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je bil glede plačila sodne takse s strani sodišča prve stopnje tudi pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ostaja torej dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nespremenjeno. S tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZJC člen 3, 13. ZCes-1 člen 8, 39. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 86. ZPP člen 371.
dovoljena revizija – obseg revizijske presoje - pomembno pravno vprašanje - razlastitev - javne ceste - avtoceste
v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.
Glede vprašanja, ali je za razlastitev (kmetijskega) zemljišča, na katerem stoji vodni zadrževalnik, dopustno uporabiti določbo 19. člena ZJC-B, je odgovor pozitiven. Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino navedene določbe tako, da za njeno uporabo v postopkih razlastitve zemljišč ni treba, da je izpolnjen pogoj, da je po vsaki od navedenih nepremičnin fizično potekal promet, temveč da zadošča, da je promet potekal po cesti, katere del je tudi to zemljišče.
Po pravilu, da se glede vprašanj, ki jih ureja, namesto splošnejšega predpisa vselej uporabi specialnejši predpis (lex specialis), je utemeljena uporaba 19. člena ZJC-B za razlastitev nepremičnin, ki so bile ob njegovi uveljavitvi uporabljene za gradnjo avtocest kot javnih cest in za katere je bil s tem urejen enostavnejši postopek razlastitve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba – zahteva za varstvo zakonitosti – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Za presojo, ali je zasebna tožba vložena pravočasno, je pomembno, da je bila kazenska ovadba vložena v okviru trimesečnega roka. Če se ugotovi, da se dejanje preganja na zasebno tožbo, je rok za vložitev zasebne tožbe, če je oškodovanec vložil pravočasno kazensko ovadbo, varovan in se mora šteti, da je bila zasebna tožba vložena pravočasno, torej v trimesečnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006587
ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUPJS člen 1, 5, 6, 38, 42c., 43, 44.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določbo 38. člena ZUPJS je tako predvsem iz sistemskih razlogov razlagati širše, in sicer da se nanaša tudi na odpis dolga v postopku, ki se navezuje na prejšnje odločanje o pravicah oziroma razveljavitvi ali odpravi takšnih odločb po ZUPJS.
V kazenski zadevi je treba pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagroženo kazen ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za brezplačno pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
upravljanje večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - kanalizacija - skupni deli stavbe - upravnik - pooblastila upravnika - povrnitev premoženjske škode - odgovornost upravnika
Glede na okoliščine konkretnega primera, ko upravnik v skoraj štirih letih glede vzdrževanja kanalizacijskega omrežja ni storil ničesar, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je odgovornost za nastalo škodo pripisalo upravniku.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pravice po ZJSRS
Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem je treba opozoriti tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-48/15, Up-237/15 z dne 18. 11. 2015 zavrglo ustavno pritožbo zoper zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 56/2014 z dne 28. 1. 2015, s katerim je bilo odločeno enako kot v obravnavani zadevi, in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretizirane
Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).
Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije revident ni niti izkazal niti jih ni dovolj konkretiziral.