- ali je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje na vozilu pridobila lastninsko pravico po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) oziroma na podlagi priposestvovanja ter ali ima takšna pridobitev lastninske pravice za posledico izključitev odgovornosti prodajalca iz 488. člena Obligacijskega zakonika (OZ),
- ali je v primeru, če je prodajalec pridobil lastninsko pravico na prodani stvari, ta bila obremenjena s pravno napako v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama,
- kakšno je razmerje med določbama 64. člena SPZ in 488. člena OZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007779
ZKP člen 383, 392, 392/5. KZ-1 člen 196, 196/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačila
Delavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - izvršba - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka – toženka – sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz omenjene zakonske določbe, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba in razširitev obtožbe – pravice obrambe - prepoznava na glavni obravnavi – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravni sredstev
Prepoznava obdolženca na glavni obravnavi se ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP. Že po pravni naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi priče prepoznavale obtoženca v vrsti drugih oseb, ampak se priče izjavijo le o tem, ali je obtoženec oseba, ki je po njihovih zaznavah v določeni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, oziroma, ali je, če gre za očividce samega dejanja, ta oseba storilec. Gre torej le za del zaslišanja oziroma izpovedbe prič.
revizijski prag ni presežen za nobenega od tožencev niti glede stvarno-pravnega, niti glede obligacijskega zahtevka, pa tudi ne glede tistih tožencev, na katere se nanašata oba zahtevka in je bilo treba vrednosti seštevati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - protispisnost - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med trditvami in zapisom trditev v sodbi
Revidentov očitek o nasprotju med toženčevimi trditvami v zapisniku in povzetki teh trditev v sodbi ne predstavlja očitane procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za očitek o protispisnem povzemanju njegovih izpovedb pri zaslišanju (torej zapisnika o izvedbi dokazov), kar šele bi glede na obseg možnih vrst kršitev iz navedenega zakonskega določila, lahko predstavljalo očitano procesno kršitev.
Ker očitki v pritožbi niso bili uveljavljani, sodišče druge stopnje pa na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in gre torej za v reviziji prvič navedeni očitek, revident na ta način nedopustno „preskakuje pravna sredstva“. Trditev o storitvi omenjenih kršitev, da je torej dokazna ocena o sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje celo nespornem dejstvu, da je pravna prednica vedela za gradnjo, pa se ji ni takoj uprla, procesno pomanjkljiva zaradi neupoštevanja izvedbe omenjenih dokaznih predlogov, bi bila lahko predmet revizijskega preizkusa le, če bi jo revident uveljavljal pravočasno - v postopku pred sodiščem druge stopnje, pa le to očitka ne bi upoštevalo oziroma bi ga celo prezrlo. Ker revident tega ni storil, je tudi sodišču druge stopnje odvzel možnost, da se do omenjenega očitka o storitvi procesne kršitve sploh opredeli. V izrednem pravnem sredstvu, kakršna je tudi revizija, prvič uveljavljana kršitev tako pomeni nedovoljen zaobid oziroma preskok rednega pravnega sredstva v hierarhični verigi oziroma paleti vseh predvidenih pravnih sredstev.
Na izostanek EMŠA v izreku pravnomočne sodbe, se v reviziji toženec sklicuje prvič, razen tega pa je tudi ta revizijski očitek materialnopravne narave podan nejasno in ne dovolj substancirano, saj revident niti v reviziji ne pojasni, zakaj naj bi bil v tej pravdi izrek sodbe, ki ne vsebuje tudi EMŠA „pridobitelja kot tudi odsvojitelja“ v nasprotju s kakšno od procesnih oziroma materialnopravnih zakonskih določb, oziroma kateri zakonski določbi naj bi nasprotoval. Revizijsko sodišče pa sicer ugotavlja, da za takšno zahtevo tudi ni podlage niti v kakšni od določb ZZK-1, niti kakšnega drugega predpisa.
Presoja, da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep, izrečen inšpekcijskemu zavezancu SKZG, je pravilna. Ker je bila inšpekcijska odločba v tem delu že odpravljena, si namreč tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi. Inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje se namreč uvede po uradni dolžnosti in zanj veljata določbi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Zato tožnik tudi v primeru vsebinskega odločanja ne more doseči ugodnejše rešitve, kot jo je že dosegel inšpekcijski zavezanec.
ZFO-1 člen 10e, 10g. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 51, 51/2-5, 62, 62/1-4.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča - pogoj finančnega jamstva - ustreznost poroštvene izjave - načelo zakonitosti delovanja uprave - upoštevno materialno pravo
Pri odločanju o upravnih zadevah morajo upravni organi skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave (120. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) svojo pravno presojo in s tem povezano ugotavljanje dejanskega stanja utemeljevati zgolj na predpisih in pravnih vprašanjih, ki jih kot pogoj za odločitev v zadevi določa materialni predpis. Pri tem svoje presoje ne smejo širiti na vprašanja, ki iz tega materialnega predpisa ne izhajajo, prav tako pa svoje odločitve ne smejo utemeljevati na predpisih, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso upoštevni.
Poroštvena izjava kot izraz obligacijskopravnega razmerja je z upravnopravnega vidika akt poslovanja (občine oziroma upravljavca odlagališča), z vidika predmetnega postopka pa dejstvo, ki ga je treba presoditi. Obstoj ustreznega finančnega jamstva kot pravno relevantnega dejstva, ki ga dokazuje poroštvena izjava, je v obravnavani zadevi zato odvisna od vprašanja, ali je poroštveno razmerje veljavno nastalo z ustreznim ravnanjem pooblaščenih organov občine oziroma upravljavca odlagališča in ali je obstajalo v trenutku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Tožena stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 41. člena Uredbe zato ni bila pristojna presojati, ali je poroštvo revidenta skladno z ZFO-1 glede vprašanja ustrezne opredelitve obsega zadolževanja in poroštev občine v občinskem proračunu.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018096
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3-2, 1/3-3, 2, 2/1, 27/2, 9, 9/4, 10, 12. ZPP člen 21, 39, 39/1, 76, 76/3, 339, 33971, 339/2-14, 367, 367/2, 377. ZNP člen 97.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Namen ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti je v vrnitvi premoženja, ki je bilo primarno odvzeto agrarnim skupnostim in le posredno članom teh skupnosti, in vrnitvi drugih premoženjskih pravic. Uveljavljanje odškodnine po 10. členu ZPVAS pomeni skupno uresničevanje interesov članov oziroma način upravljanja premoženja članov, zato jo lahko uveljavljajo tudi agrarne skupnosti, s tem pa se tudi osmišlja institut podelitve sposobnosti biti stranka po tretjem odstavku 76. člena ZPP za konkretno pravdo.
Udeleženci kaznivega dejanja posilstva lahko vstopajo tudi samo v enega od več aktov, v tem primeru z uporabo sile, s specifičnim namenom žrtev pripraviti na spolni odnos in onemogočiti obstoječ oziroma pričakovan upor, a zanje vseeno prihaja v poštev odgovornost za celotno večaktno kaznivo dejanje.
Čeprav obsojenka ni sodelovala pri spolno obarvanem delu izvršitvenega ravnanja (spolnem odnosu), je funkcionalno obvladovala deliktno dogajanje oziroma bistveno pripomogla k temu, da je obsojenec lahko z oškodovanko proti njeni voljni spolno občeval, zato jo je treba obravnavati kot (so)storilko kaznivega dejanja in njenega prispevka ni mogoče šteti le kot pomoč pri tujem kaznivem dejanju ali celo napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost
ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije, kot ga ureja ZPP, ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji, izkazovati tako njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot tudi razloge za utemeljenost v smislu 85. člena ZUS-1. Če stranka vloži revizijo sama, mora biti reviziji priložen dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 111, 114, 119.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi in premoženjem - obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Z izpodbijanimi dokončnimi upravnimi akti, ki so predmet tega upravnega spora, ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (glej npr. sklepa X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013 in X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012) in enakem stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010) je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijani sklepi pa revidentu ne nalagajo plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, preprečujejo razpolaganje z določenimi denarnimi in nedenarnimi sredstvi.
imenovanje za sodnega izvedenca - preizkus strokovnosti - rok za ponovni pristop k opravljanju preizkusa strokovnosti - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - ničnost
Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah. Zato se taka odločitev tudi vsebinsko ne izrazi v obliki upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - znižanje pokojnine po 143. členu ZUJF - neustavnost 143. člena ZUJF - odprava posledic neustavnosti - pravica do zakonskih zamudnih obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka uživalcem pokojnine, ki so vložili tožbe zoper odločbe o znižanju pokojnin, dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneskov premalo plačanih pokojnin.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – obseg preizkusa
Iz zakonskega besedila petega odstavka 420. člena ZKP je razvidno, da mora biti redno pravno sredstvo izčrpano ne le formalno, to je z njegovo vložitvijo, ampak tudi materialno, to je vsebinsko. Slednje pomeni, da mora vlagatelj kršitve, ki jih uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti, konkretizirati in jih tudi ustrezno obrazložiti v postopku s pritožbo.
Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o pošiljkah odpadkov, št. 1013/2006 z dne 14. junija 2006 (Uredba 2006/1013/ES) člen 41, 43.
dovoljenost revizije - uvoz odpadkov za predelavo - nezakonita pošiljka odpadkov - odstop od pravno nezavezujočih stališč Evropske komisije ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka zatrjuje odstop od stališč, navedenih v dokumentu, ki ni pravno zavezujoč, o odstopu od stališč, ki niso pravno zavezujoča, pa strogo pojmovno gledano niti ni mogoče govoriti. Drži sicer, da so nezavezujoča pravna stališča lahko pomembna za razlago pravnih norm, vendar kot prepričevalni argumenti. Revidentka bi glede na to lahko stališča iz dokumenta, na katerega se sklicuje, uporabila za podkrepitev svoje argumentacije, da je prišlo do nepravilne uporabe oziroma razlage Uredbe o pošiljkah odpadkov, vendar tega ni storila, saj v okviru navedb o dovoljenosti revizije ni opredelila, katero konkretno stališče iz dokumenta kaže na to, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo Uredbo o pošiljkah odpadkov – z drugimi besedami: zatrjevanega „odstopa“ z ničemer ni utemeljila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Zgolj okoliščina, da je pri pristojnem sodišču potekal spor, v zvezi s katerim naj bi tožniku nastala škoda, ob trditvah, da je škodo povzročila toženka, ni razlog za razumen dvom stranke v nepristranskost sodišča in zato ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - zelo hude posledice - sklep o ustavitvi postopka za izvolitev v naziv docenta - neizpolnjevanje pogojev
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za presojo sklepa o ustavitvi postopka za izvolitev revidenta v naziv docenta, to pa ni spor, v katerem bi bila odločitev o pravici ali obveznosti izražena v denarni vrednosti.
Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil natančno in konkretno niti ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno. Če pa pri tem meri na vprašanje pravilnosti odprave procesnih pomanjkljivosti, zagrešenih pred prvostopenjskim upravnim organom, po upravnem organu druge stopnje, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je določba prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku jasna in ne potrebuje razlage. Glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je procesna situacija v obravnavani zadevi povsem drugačna od situacije v zadevah, na kateri se revident sklicuje.
Revident glede zelo hudih posledic ni obrazložil, zakaj naj bi zatrjevane posledice izhajale iz izpodbijane odločitve, in za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko presojalo.