ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode - civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno, samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
Razdružitev postopka po 3. odstavku 300. člena ZPP je eden od ukrepov, katerih cilj je smotrnost postopka, to je pospešitev postopka in zmanjšanje stroškov postopka, in je stvar formalnega procesnega vodstva, ki se nanaša na vodenje obravnave, ki je v rokah sodišča. Tak sklep lahko sodišče sprejme kadarkoli do konca glavne obravnave.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalis
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven.
Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
skazitev avtorskega dela – prepovedni in odstranitveni zahtevek – denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo – odstranitveno opustitveni zahtevek
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.
Dejstvo, da je tožnica sanirala del zatrjevane škode, še ne pomeni, da tožnica ni upravičena do povračila nepremoženjske škode iz 169. člena ZASP, res pa je, da je potrebno pri priznanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev upoštevati, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
uporaba materialnega prava - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis
Tožeča stranka je Pravilnik 2006, s katerim je občutno zvišala tarife za uporabo avtorskih del, sprejela enostransko in kot tak na veljavnost skupnega sporazuma ne more vplivati, po drugi strani pa je na ta način izrecno kršila tudi zakonske določbe, zaradi česar ima sodišče pravico zavrniti njegovo uporabo.
ZGD člen 13, 17. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 47/1, 48, 48/1.
sprememba firme – poznanost blagovne znamke - pravica iz naslova imetništva zaščitene blagovne znamke – poseg v pravice imetnika znamke
Zgolj s trditvami o tem, katere so dodatne sestavine firme predlagatelja in na katerih mestih v firmi se nahajajo, s kakšnimi črki so napisane, ki jih pritožnik podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ne more utemeljiti možnosti zamenjave z znamko pritožnika v smislu 13. člena ZGD-1, saj ni navedel ničesar glede enakosti ali podobnosti blaga in storitev predlagatelja in pritožnika niti glede verjetnosti zmede v javnosti ali ugleda znamke.
Poznanost blagovnega in storitvenega znaka (znamke) ni neko splošno znano dejstvo, ki ga ne bi bilo potrebno dokazovati, saj gre za pravni standard, katerega vsebino je potrebno napolniti s pravnorelevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo.
Tudi v ničnostih patentnih sporih je treba predmet (izum) presoje najprej opredeliti in nato v drugi fazi presojati materialno-pravne pogoje po 112. členu ZIL-1 (tako imenovani dvo-fazni postopek). Vendar pa taka presoja ni formalizirana in ne gre za posebej predpisano obličnost.
Interpretacija patentnih zahtevkov mora biti uravnotežena in upoštevati različne interese, tako na eni strani imetnika patenta ter na drugi strani vseh ostalih, ki so omejeni s samo podelitvijo monopolne pravice (patenta). Ravnotežje je treba iskati v samem besedilu patentnega zahtevka ter pri tem upoštevati informacijsko funkcijo patenta, ki nudi ostalim udeležencem v pravnem prometu pravno varnost. Interpretacija patentnega zahtevka ne sme postati nerazumno razlaganje besedila samega patentnega zahtevka.
Ko presojamo izum, slednjega presojamo kot celoto, pri čemer vse karakteristike izuma presojamo s stališča, ali njihov seštevek doprinese nekaj inventivnega glede na trenutno stanje (dan prijave) tehnike. Za inventivno raven je tako potreben nek sinergijski učinek vseh karakteristik izuma, kot je opredeljen s patentnim zahtevkom in ne zgolj seštevek navedenih karakteristik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059615
ZASP člen 146 – 148. OZ člen 198.
avtorski honorar – javno izvajanje glasbenih del – pravilnik – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – sklepčnost zahtevka – trditveno breme
Iz trditev tožeče stranke ni mogoče ugotoviti, za katere javne prireditve in za koliko prireditev zahteva plačilo honorarja za male avtorske pravice, po kateri tarifni številki Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti in kako je izračunala vtoževani znesek. Ni torej mogoče preizkusiti, ali nadomestilo, ki ga tožeča stranka terja za zatrjevano nezakonito uporabo glasbenih del, predstavlja nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
zainteresirana oseba - razveljavitev znamke zaradi neuporabe
V skladu z namenom in preambulo Direktive 1008/95/ES z dne 22. 10. 2008 je treba standard zainteresirane osebe interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene.
Preozka je taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke oziroma v tem primeru, samo osebo, ki bi izkazala uporabo oziroma namen uporabe znamke.