PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060658
OZ člen 346, 347, 347/1. ZASP člen 153, 153/1, 153/2, 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorske pravice - avtorska organizacija – občasne terjatve – zastaranje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - sprememba tarife - sporazum - enostranski akt
Plačilo honorarja se v skladu s pogodbo izvaja mesečno, zato terjatve zastarajo v 3-letnem zastaralnem roku za občasne terjatve.
Ker je ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
Ker vložitev tožbe ni procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje zgolj iz posledic umika tožbe zmotno sklepalo na neizkazanost predpostavke iz 1. odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062875
ZASP člen 10, 11, 101, 101/2. ZPP člen 227, 227/1, 286b.
avtorsko delo – avtorstvo – dokazovanje avtorstva – primernost dokaznega sredstva – zavrnitev dokaznega predloga – izjalovljen dokaz – nekrivdni razlog za kasnejše predlaganje drugega dokaza
Ker je avtor tisti, ki je delo ustvaril, za dokazovanje avtorstva dokaz z njegovim zaslišanjem ni neprimeren, nasprotno. Prav avtor je tisti, ki lahko najbolj verodostojno opiše postopek in okoliščine, v katerih je delo ustvaril.
Iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da ima poleg tožeče stranke tudi prvotožena stranka priznano izključno pravico do blagovne znamke, s katero je zaščiten enak znak, to je beseda Metalcamp. Gre torej za kolizijo dveh izključnih pravic tožeče in prvotožene stranke, pri čemer tožeča stranka s tožbo, prvotožena stranka pa z nasprotno tožbo uveljavljata tožbena zahtevka na izbris blagovne znamke nasprotne stranke iz registra. V kolikor bo katera od pravdnih strank s tovrstnim tožbenim zahtevkom uspela, bo izbris učinkoval šele z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o tovrstnem tožbenem zahtevku. Dokler o tovrstnih izbrisnih zahtevkih sodišče še ni odločilo, pa to pomeni, da imata tako tožeča kot prvotožena stranka v priznanih blagovnih znamkah podano podlago za uporabo tako zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063446
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/5. ZIZ člen 272, 275, 275/2.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Določila 123. člena ZIL-1 je potrebno razumeti v tej smeri, da bo predlagatelj regulacijsko začasno odredbo v smislu pogojev iz 2. odstavka 123. člena ZIL-1 lahko utemeljeval le z izkazovanjem točke b), to je s potrebnostjo izdaje začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ali z utemeljitvijo točke c), to je z nenastankom hujših neugodnih posledic na strani dolžnika v primeru kasneje izkazane neutemeljenosti začasne odredbe od posledic upnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
V primeru, da je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost, lahko stranka izbira med odškodninskim in obogatitvenim zahtevkom.
Ni zakonske osnove (niti v okviru pravil o neupravičeni obogatitvi niti pravil o zastaranju terjatev), na podlagi katere bi sodišče višino tožbenega zahtevka na temelju neupravičene obogatitve omejilo do višine odškodninskega zahtevka (torej glede na potek 3-letnega zastaralnega roka).
ZASP člen 147, 147-1, 151, 151/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
uveljavljanje malih avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic
Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.
nepremoženjska škoda – korežija – izvajalec - režiser dramske igre – prispevek k stvaritvi umetniškega dela
Med izvajalce se na podlagi 2. odstavka 118. člena ZASP štejejo tudi režiserji. Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožnik ustvaril režijsko delo, kar bi mu zagotavljalo varstvo po ZASP. Priznanje sorodne pravice ni odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč kakšen je njen dejanski prispevek k ustvaritvi umetniškega (gledališkega) dela. V konkretnem primeru to pomeni, če je bil prispevek tožnika le tehnične narave, v takšnem primeru ni moč tožniku priznati, da je režiser dramske igre in zato mu ne gre varstvo sorodne pravice po ZASP.
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
exceptio illegalis – uporaba pravilnika, ki je v nasprotju z zakonom – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo v skladu z ZASP-UPB1 potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožeča stranka ni imela, pač pa je enostransko sprejela Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP-UPB1 in zato ni veljaven.
V 11. členu Pravilnika 1998 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar to še ne pomeni, da bi do usklajevanja z rastjo cen prihajalo samodejno, brez kakršnekoli objave.
prijava terjatve v stečajnem postopku – poplačilo iz stečajne mase – konverzija nedenarnih terjatev v denarne terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti znamke – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – oblikovalna sodba
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0060583
ZOdvT člen 41. ZASP člen 156, 157. ZASP-D člen 6. Tarifa o pravnih storitvah člen 1, 2, 3.
avtorski honorar – podlaga za plačilo honorarja – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – skupni sporazum – veljavnost pravilnika – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Le če je dogovorjeno mesečno plačevanje določenega zneska, torej če stranki skleneta tako pogodbo, gre za občasne terjatve, ki po 347. členu OZ zastarajo v treh letih.
Tožnik je pri uveljavljanju in zaščiti avtorskih pravic upravičen do povračila stroškov za opravljene pravne storitve, čeprav ga ni zastopal odvetnik.
pogodba o objavi v periodičnem tisku – pisna pogodba – založniška pogodba – materialna avtorska pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama bila dogovorjena pogodba po 93. členu ZASP, saj je šlo za prilogo k sicer periodični publikaciji. Vendar ravnanje tožeče stranke, ko je prilogo oziroma preostale neprodane priloge prodajala posebej, ni imelo podlage v sklenjeni pogodbi oziroma bi morala tožena stranka za takšno prodajo imeti sklenjeno s tožnikom založniško pogodbo po 85. členu ZASP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode - civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno, samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
Razdružitev postopka po 3. odstavku 300. člena ZPP je eden od ukrepov, katerih cilj je smotrnost postopka, to je pospešitev postopka in zmanjšanje stroškov postopka, in je stvar formalnega procesnega vodstva, ki se nanaša na vodenje obravnave, ki je v rokah sodišča. Tak sklep lahko sodišče sprejme kadarkoli do konca glavne obravnave.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.