PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela - nadomestilo za male avtorske pravice
S tem, ko je bila veljavna tarifa objavljena v uradnem listu in je bil tam objavljen tudi pravilnik z določbo 11. člena o valorizaciji, je izpolnjen pogoj, da je strankam vnaprej znano, kakšno je nadomestilo za male avtorske pravice. Valorizirana vrednost ohranja realno vrednost nadomestila. Tak mehanizem ne posega v načelo zaupanja v pravo, taka ureditev je skladna z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev.
URS člen 60. ZASP-B člen 26, 26/3. ZASP člen 153, 153/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija nadomestila – uporaba pravilnika – valorizacija avtorskega nadomestila – neenotna sodna praksa
Tudi po uveljavitvi ZASP-B je treba uporabiti pravilo 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki je predvideval valorizacijo avtorskega nadomestila za male avtorske pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068003
URS člen 2, 125. ZASP člen 156. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0057666
URS člen 125. ZASP člen 26, 156,157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
nezakonitost pravilnika – avtorski honorar - podlaga za plačilo honorarja - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - skupni sporazum - veljavnost pravilnika - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Za odločitev v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določila Pravilnika 1998 in ne določil Pravilnika 2006. Ker je tožena stranka tožeči stranki ves čas plačevala avtorske honorarje v višini, kot jo je določala tarifa iz 1998 leta, je njena obveznost prenehala.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
URS člen 125. ZASP – B člen 26, 26/4. ZASP – UPB1 člen 156, 156/1.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.
Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 105a, 105a/3, 158, 158/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4. ZS člen 103, 103/2. ZST-1 člen 5.
spor iz avtorske pravice – izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine – dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine, kamor spadajo tudi spori iz avtorske pravice in sorodnih pravic, je na prvi stopnji krajevno in stvarno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pravila o stvarni in krajevni pristojnosti sodišč ne določajo, da mora biti delo sodišča organizirano tako, da posamezne vrste sporov rešujejo posamezni oddelki sodišča, v obravnavanem primeru pravdni oddelek in oddelek za gospodarsko sodstvo. Bodisi da je v zadevi odločil sodnik, ki je razporejen na oddelek, ki rešuje pravdne zadeve ali na oddelek, ki rešuje gospodarske spore, gre še vedno za odločitev istega sodišča.
Taksa za redni postopek po tarifni št. 1111, za postopek pred sodiščem prve stopnje je enaka, ne glede na dejstvo ali se v pravdni zadevi postopek vodi upoštevaje določbe ZPP o gospodarskih sporih, ali ne, saj glede nastanka taksne obveznosti in glede posledic neplačila sodne takse pravila postopka o gospodarskih sporih ne vsebujejo posebnih določil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064357
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 311, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – dolžnost uporabnikov do obveščanja – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – povrnitev škode in civilna kazen
V primeru, da uporabniki varovanih del ne ravnajo v skladu z določilom 4. odst. 159. čl. ZASP (dolžnost obveščanja), se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti pa ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku. Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tudi upoštevaje določilo 311. člena ZPP, iz katerega izhaja, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določene dajatve le, če so te zapadle do konca glavne obravnave, tožeča stranka z zahtevkom na predložitev podatkov v bodoče, do sklenitve ustrezne pogodbe, ne more uspeti.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – vezanost sodnika na ustavo in zakon – tarifa SAZAS
Če je nek podzakonski predpis v nasprotju z zakonom ali z Ustavo, ga sodišče ne more uporabiti in nanj opreti svoje odločitve, ampak uporabi neposredno zakon ali Ustavo, v sam podzakonski predpis z učinkom navzven pa ne poseže.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
ZASP člen 15, 21, 57, 143, 153, 153/2. ZASP-B člen 26, 26/4, 156, 157.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo Pravilnika 2006 oziroma njegove tarife, sklicujoč se na 125. člen URS in 1. odstavek 3. člena ZS. Podzakonskega predpisa, za katerega meni, da ni v skladu z zakonom, sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati (exceptio illegalis), ker je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.