CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072432
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-c. ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravic iz znamke – namen znamke – tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe – kriterij obsega poslovanja – ugotovitev dejstev izven trditvene podlage
Materialno pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tehtanjem neugodnih posledic upošteven kriterij obsega poslovanja tožeče stranke v primerjavi z obsegom poslovanja tožene stranke.
Glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka z uporabo spornega znaka krši njene pravice iz znamk in je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, pri čemer tožeča stranka zatrjuje, da gre pri njenih znamkah za „zelo poznane znamke“, je pri presoji neugodnih posledic, ki bodo v primeru neizdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku, ali končnemu uporabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve tako, da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
ZIL-1 člen 10, 18, 135, 135/1, 135/2. ZIL člen 121, 121/1. ZVITIZR člen 23, 23-4, 77b. TRIPS člen 27, 28, 70, 70/2, 70/3.
kršitev patenta – nepatentibilni izumi – zdravila za ljudi in živali – farmacevtski proizvodi – uporaba snovi kot zdravila – pripravljalna dejanja – omejitev pravic iz patenta – neposredna uporaba TRIPS – razvoj zakonodaje na področju patentov
Uporaba patentirane snovi kot zdravila za ljudi in živali je bila izvzeta iz okvira izključnih pravic po patentu za izum te snovi, če je bila patentna prijava vložena do 31. 12. 1992.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
Tožeča stranka dolžnosti mesečnega poročanja tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Tožbeni zahtevek ni individualiziran, kar nenazadnje ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo takemu tožbenemu zahtevku, bi toženi stranki v Sloveniji za vselej prepovedalo tržiti katerekoli izdelke pod imenom BANINI DOMAČIJA, tudi če bi tožena stranka spremenila svoj znak in embalažo tako, da njen znak v ničemer ne bi več spominjal na blagovno znamko tožeče stranke "Domačica" in na njeno embalažo, v kateri trži te svoje kekse. Ker pa iz trditvene podlage tožeče izhaja, da se poteguje za odstranitev s slovenskega trga le tistih izdelkov tožene stranke, ki kršijo njeno blagovno znamko in s katerimi nelojalno konkurira tožeči stranki, teh izdelkov pa v tožbenem zahtevku ni opredelila, tožbeni zahtevek ni določen. Zato tožba ni popolna v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074344
ZPP člen 108, 108/5, 163, 163/3, 163/7, 318. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZASP člen 168.
nedoločen zahtevek – zavrženje tožbe – fonogrami – zamuda – začetek teka zamudnih – obresti - stroški
Ker gre v primeru civilne kazni za denarno terjatev, je dolžna tožeča stranka v tem delu oblikovati ustrezen konkretno opredeljen zahtevek z navedbo določenega zneska denarja, šele tako oblikovan zahtevek je podlaga za presojo sodišča o utemeljenosti višine civilne kazni.
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo, s katero je tožbeni zahtevek razširila, vložila dne 27. 08. 2010 in ne 25. 08. 2010, zato je do zakonskih zamudnih obresti upravičena šele od tega dne dalje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072810
ZPP člen 339, 339/2-14.
avtorska pravica – predvajanje glasbenih del - nadomestilo za uporabo – avtorski honorar – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - enostransko podpisani zapisnik
Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.
V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079541
ZIL-1 člen 3, 3/2, 44, 44/1, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b, 119/3. ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/3, 347/3-1. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110, 110/2.
nacionalna blagovna znamka - blagovna znamka Skupnosti - izbris blagovne znamke - prepoved uporabe znaka - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zamenljivost znamke - podobnost znaka - podobnost blaga
CTM uživa varstvo v Sloveniji po Uredbi in po ZIL-1, nacionalna blagovna znamke pa le po ZIL-1. Na podlagi ZIL-1 proti CTM ni mogoče uveljavljati nobenih zahtevkov. Obe blagovni znamki sta podvrženi načelu teritorialnosti. Imetnik CTM tako uživa varstvo po vsej Skupnosti, imetnik nacionalne blagovne znamke pa le v tisti državi, ki pravico prizna.
Za presojo podobnosti blaga je potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka, ne pa izdelkov, ki se. dejansko prodajajo pod to znamko. Za pravilno presojo podobnosti niso pomembni konkretni izdelki, pač pa blago, na katero se registrirana znamka nanaša.
Uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem pravu države članice za prepoved uporabe CTM, če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po pravu te države članice. Ker bi se prepoved uporabe blagovne znamke (če bi bila ta znamka nacionalna znamka) nedvomno dosegla na podlagi tožbe po 120. členu ZIL-1, taka presoja predstavlja podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka po drugem odstavku 110. člena Uredbe.
V naravi materialne pravice je, da se ji je mogoče odpovedati, zato se avtor uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove. V primeru odpovedi organizacija, ki ji je poverjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ni upravičena pobirati nadomestila za uporabo avtorskega dela. Trditev, da se je avtor uveljavljanju avtorske pravice odpovedal, mora dokazati stranka, ki odpoved zatrjuje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068661
ZIZ člen 272. ZASP člen 80, 80/1, 80/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – prepoved uporabe avtorskega dela – pogodba o avtorskem delu – obličnost – pisna oblika – forma ad probationis
Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.
V civilnem procesnem pravu ni podlage za prisojo civilne kazni, ki jo bo tožena stranka dolžna plačati „po koncu vsakega tekočega meseca“, v primeru „nadaljnjega neizpolnjevanja obveznosti“.
Zakonska določba 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu s četrtim odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznuje s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061666
OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
tožba na prenos znamke - izbrisna tožba - slaba vera prijavitelja
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Ne drži, da že zgolj ponudba za odkup znamk po visoki ceni dokazuje slabo vero za nazaj (v času prijave spornih znamk).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.