znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
V četrtem odstavku 159. člena ZASP je uporabnikom varovanih del (ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice) naložena dolžnost enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o svoji uporabi. Vendar ta njihova dolžnost ne predstavlja hkratne civilne pravice (zahtevka) tožeče stranke, na podlagi katere bi lahko takšno postopanje uporabnikov uveljavljala v pravdi. Tožeča stranka ima kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov namreč na voljo le civilnopravne zahtevke zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni). Poleg tega pa sme sodišče toženi stranki naložiti opravo določene dajatve le takrat, ko je obveznost zapadla do konca glavne obravnave.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločen zahtevek – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost – nasprotje med trditvami in dokazi
Določnost tožbenega zahtevka je procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
Presoja pogoja po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP ne sme pomeniti ugotavljanja, ali predložena dokazila dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten. Tudi če je tak dokaz, ki ni v nasprotju z dejstvi, pomanjkljiv in v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, tega ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev izdaje zamudne sodbe.
kršitev avtorske pravice – pravica do predelave avtorskega dela – primeren honorar – civilna kazen – izročitev nosilcev avtorskega dela
Kršitev avtorske pravice, ki utemeljuje civilno kazen, lahko izhaja iz poslovnega ali neposlovnega razmerja.
Avtorska pravica je neodvisna od lastninske pravice. Avtor zato ne more zahtevati, da mu posestnik izroči nosilce avtorskega dela. Takšno pravico ima le, če je hkrati tudi njihov lastnik oziroma obstaja druga (pravnoposlovna) podlaga, ali pa je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali predelave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo glasbe – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio ilegalis
ZASP-B (veljaven ob sprejetju Pravilnika 2006) je predvidel, da se tarife določajo s skupnim sporazumom, in zavzel stališče, da je s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ohranil v veljavi dotedanje tarife Pravilnika 1998 in jim dal naravo skupnega sporazuma. Pod pojmom „Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (tako imenovan normativni del), katere del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika 1998)“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072426
ZMZPP člen 48, 50, 50/2, 58, 58/1, 59, 62. ZPP člen 29, 29/2. ZS člen 103. ZIL-1 člen 75. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/22.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost - spor o imetništvu znamk
Do vpisa spremembe imetništva v register znamk je prišlo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, o spremembi je bil slovenski organ, pristojen za vodenje slovenskega registra znamk zgolj obveščen.
Tožeča stranka si prizadeva za to, da bi se ugotovilo, da je imetnik treh znamk v Republiki Sloveniji z utemeljitvijo, da do prenosa teh znamk na toženo stranko ni prišlo. To ni spor pretendentov do pravice in ne spada k sporom, na katere se nanaša določba 62. člena ZMZPP.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorska pravica na novinarskem prispevku - civilna kazen
Kot založnik časopisa bi tožeča stranka morala dokazati prenos materialne avtorske pravice po pogodbi o avtorskem delu, sklenjeni z novinarji, ki pri njej niso bili v rednem delovnem razmerju. Pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik (že) dal na trg v Republiki Sloveniji ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.
Ob trditvah tožene stranke, da prodaja blago, ki je s soglasjem tožeče stranke prišlo na trg, bi sicer tožeča stranka še vedno lahko uspela s tožbo zaradi kršitve njene znamke in toženi stranki prepovedala nadaljnjo uporabo znamke, če bi zatrjevala okoliščine iz drugega odstavka 50. člena ZIL-1.
avtorski honorar – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071385
ZPP člen 154, 311. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
obrazloženost odločitve o pravdnih stroških javno priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.