ZASP člen 159, 159/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorskopravno varstvo – kolektivno varstvo avtorske pravice – male avtorske pravice – uporaba tarife – skupni sporazum – civilna kazen – avtorski honorar – DDV
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni uporabilo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik-06).
Civilna kazen ni transakcija, ki bi bila predmet DDV.
Civilna kazen predstavlja kombinacijo kaznovalnih in odškodninskih elementov. Njen namen pa je dvojen, preprečuje kršitve pravic iz ZASP, hkrati pa preventivno vpliva na disciplino oziroma na spoštovanje avtorskih pravic. Iz navedenega ne izhaja, da gre zgolj za povečan avtorski honorar. Honorar oziroma nadomestilo za uporabo avtorskih del je zgolj parameter za določitev kazni. Civilna kazen zato ni predmet obdavčitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076580
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 23, 24, 168, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 34, 40, 40/1. ZOR člen 47. ZPP člen 212, 309a.
avtorska pravica – avtorsko delo – prevod – predelava – založniška pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe – dogovor o odmeni za uporabo prevoda – predpravdna korespondenca – višina nadomestila – višina civilne kazni
Tudi prevod je avtorsko delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
Ker je avtorska pravica na prevodu samostojna avtorska pravica, je tožeča stranka avtorsko pravico na prevodu obdržala. Obdržala jo je na temelju založniške pogodbe iz leta 1987, ki še vedno učinkuje.
Če naj bi po 28. 9. 1991 tožeča stranka ne imela več avtorske pravice na prevodu, bi je torej očitno ne imela niti prevajalka (saj ta tudi ni mogla izdati prevoda), in iz istega razloga tudi sicer sploh nihče drug. Prevod sam ne bi več imel nobenega avtorskopravnega varstva, in sicer kljub jasnem 7. členu ZASP.
Zaradi razmeroma visokega računskega (odmernega) temelja mora biti pri razmeroma visokih honorarjih odstotek civilne kazni praviloma razmeroma nizek, da civilna kazen vendarle ne prizadene kršitelja nesorazmerno.
ZPP člen 311. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/2, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2.
izkoriščanje sorodne glasbene pravice – skupni sporazum - neupravičena obogatitev - priobčevanje fonogramov – uporaba tarife - civilna kazen – davek na dodano vrednost od civilne kazni - zahtevek za poročanje – stroški postopka
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazum dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059940
ZPP člen 213, 214, 214/2, 286b. OZ člen 198. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 147/1, 151, 151/4.
izvajanje dokazov - neprerekana dejstva – relativna kršitev postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - plačilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del
Tožnik bi moral na domnevno kršitev pravil o dokazovanju oziroma neuporabo domneve domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP opozoriti že v postopku na prvi stopnji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073998
ZPP člen 212. SZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 151, 151/1, 151/3. OZ člen 198.
odpoved materialni avtorski pravici – uveljavljanje malih avtorskih pravic – odpoved pravici uveljavljati materialne pravice - repertoar tožeče stranke – dokazno breme – dokazna ocena
Pravica do uveljavljanja materialnih avtorskih pravic ae materialna pravico do izkoriščanja avtorske stvaritve, v naravi te pravice pa je, da se ji je mogoče odpovedati. Avtorju torej mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo svojo avtorsko pravico do honorarjev zaradi javnega predvajanja ali radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. V primeru, če se avtor odloči, da bo svojo pravico uveljavljal, pa to lahko stori le preko kolektivne organizacije, kot je tožeča stranka, v primeru malih avtorskih pravic torej po določbi 147. člena ZASP.
Avtorju mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo avtorsko pravico do honorarja zaradi javnega predvaja radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. Pravici do izkoriščanja avtorske stvaritve se zato lahko tudi odpove.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialne avtorske pravice, ter da predvajana glasba ne sodi v repertoar tožeče stranke, je na toženi stranki, ki to zatrjuje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074576
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Sodišče prve stopnje, je pri določitvi višine civilne kazni, po mnenju sodišča druge stopnje, pravilno upoštevalo, da gre za prvo dejanje (kršitev obveznosti plačila nadomestila) tožene stranke. Če pa bo tožena stranka še naprej kršila svojo obveznost plačila nadomestila pa bi bila primerna višja civilna kazen, kot je bila prisojena v tem postopku.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0077767
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198, 270. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 11. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev fonogramov - plačilo nadomestila kolektivni organizaciji - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - uporaba tarife - civilna kazen - plačilo ddv od civilne kazni - dolžnost mesečnega poročanja - zapadlost obveznosti - predpravdni stroški - stroški opominov - neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0077751
ZASP člen 30, 80, 128, 128/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 87, 87/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
Če je bil posnetek zvokov (fonogram) izdan za komercialen namen, ali se njegov posnetek uporabi za javno priobčitev, je uporabnik dolžan vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Če radijska postaja javno priobči, to je: radiodifuzno oddaja komercialni fonogram, mora plačati nadomestilo.
Tudi tisti, ki z radijskim sprejemnikom sprejema radijski program in ga potem predvaja javno, izpolni predpostavke po 1. odstavku 130. člena ZASP. Gre za t.i. sekundarno uporabo fonogramov. Zaradi tega je tudi takšna oseba dolžna plačati ustrezno nadomestilo proizvajalcu fonogramov.
Ni pomembno, kje se nahaja sam radijski ali kakšen drug sprejemnik. Ta je lahko tudi v prostoru, ki ni namenjen javnosti. Odločilno je namreč, ali se fonogram predvaja tam, kjer je dostopen javnosti.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077756
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 198. ZPP člen 154.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077765
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074603
ZPP člen 213, 213/1, 280, 280/2, 283.
razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo – izvedba predlaganih dokazov – substanciranje dokaznega predloga – plačilo nadomestila za uporabo varovanih del
Velja načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar pa je sodišče dolžno izvajati dokaze le glede dejstev, ki so pomembna za odločbo.
Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073940
ZASP člen 159, 159/4. ZPP člen 311, 311/1, 337.
javna priobčitev fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja – civilno pravno varstvo zahtevka po mesečnem poročanju – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – pritožbene novote
Tožnik je s tožbenim zahtevkom zahteval, da mu toženec mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti, za kar v 311. členu ZPP ni podlage, saj navedena terjatev v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, niti ni predvidena kot izjema.
ZASP člen 21, 73, 79, 79/4, 81, 81/1, 99, 99/4, 167, 168. OZ člen 118, 644, 644/3.
avtorska pogodba – kršitev avtorske pravice – prenos materialnih avtorskih pravic – odplačnost – ničnost – čezmerno prikrajšanje
Tožnik je materialno avtorsko pravico do objave njegovega dela z avtorsko pogodbo prenesel na toženko, zato kršitev pravice ni podana.
Relevanten trenutek za ugotavljanje očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank je trenutek sklenitve pogodbe. Po tožnikovih navedbah naj bi očitno nesorazmerje med vrednostjo avtorskega dela in dogovorjenim plačilom nastalo po sklenitvi pogodbe, zato njegov zahtevek na razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja ni utemeljen.