ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 88, 88/1.
vročanje po pooblaščencu - zamuda roka - prepozna tožba - fikcija vročitve - prekluzivni rok - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za vložitev tožbe je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati; to pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.
Stranka je imela pooblaščenca, zato je nepomembno, kdaj je stranka sama prejela drugostopenjsko odločbo. Zgolj okoliščine, ki bi vzbudile resen dvom v zakonitost in pravilnost vročanja omenjenega pisanja pooblaščencu, bi imelo za posledico, da bi rok začel teči na drug datum kot sicer.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazložena odločba
V prvi vrsti tožena stranka ni odločila o celotni zahtevi za povrnitev stroškov. Med ostalim je tožnik priglasil tudi davek na dodano vrednost. Tega tožena stranka ni vzela v obzir; te postavke stroškovnika ni obravnavala v svojem sklepu. Slednji se zato ne da preizkusiti.
Sodišče pa tudi ni zasledilo obrazložitve zavrnitve plačila pregleda zadeve, posveta s stranko in vpogleda v spis. Tožena stranka je resda zapisala, da ni priznala nagrade za sestanek s stranko in vožnje do Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, toda o naštetih izdatkih se ni izrekla. V tem pogledu je njen sklep pomanjkljiv.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nepravdni postopek - določitev stikov
Nepravdne postopke je OT resda uredila v IX. poglavju Posebnega dela. Toda Tarifna številka 23 Posebnega dela OT je prišla v poštev le za postopke, ki sicer niso bili posebej urejeni v OT. Spori o stikih z otroki pa so kljub temu, da so se od uveljavitve ZNP-1 dalje vodili po nepravdnem postopku, ostali v okviru storitev Tarifne številke 18, točneje osme alineje 2. točke Tarifne številke 18 Posebnega dela OT. Ta tarifna postavka je bila v poglavju „VIII. Pravdni postopek“. Naslovno sodišče je prepričano, da ta podrobnejša ureditev terja njeno uporabo; ni šlo namreč za postopke, ki niso bili deležni posebnega režima. Z drugimi besedami, tožena stranka bi morala vzeti v obzir pravila odmere, ki se izrecno nanašajo prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dana pravna pomoč.9 To pa je v pričujoči zadevi ravno osma alineja 2. točke tarifne številke 18 Posebnega dela OT.
Ne drži tožbena trditev, da ima račun vse obvezne podatke. Nesporna je tudi vsebina specifikacije ter dejstvo, da je bila predložena naknadno, to je šele v pripombah, čeprav je bila tožeča stranka pozvana, da jo predloži, že tekom nadzora. Pri tem je pritrditi toženki, da je tudi specifikacija pomanjkljiva in da zato ni mogoče brez vsakega dvoma zaključiti, da gre pri opremi, ki se je ob pregledu mobilne enote nahajala v gostinskem lokalu, za opremo po spornem računu. Takšen zaključek pa nenazadnje podpirajo tudi dejstva oziroma okoliščine, ki se nanašajo na prodajalca, zlasti dejstvo, da je bila družba A. nedelujoča in da zadevne opreme ni imela evidentirane.
Tožnik želi z vložitvijo pravnega sredstva dejansko doseči drugačno odločitev glede pravnega položaja nasprotnih udeležencev postopka (njegovih otrok), medtem ko lastnega pravnega interesa za izpodbijanje sklepa ne izkazuje. Njegovo pravno sredstvo zoper navedeni sklep, če bi ga tožnik vložil, bi tako pristojno sodišče moralo zavreči, zato je utemeljena presoja toženke, da tožnik s pravnim sredstvom zoper sklep nima verjetnih izgledov za uspeh in da tožnikovega pravnega sredstva zoper ta sklep ni razumno vlagati, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 24, 24/1, 26/1, 28, 28/1, 30, 30/1. ZUP člen 213, 213/6, 237, 237/2, 237-7.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - prosta izbira odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zmotna uporaba materialnega prava - izrek odločbe - nejasen izrek - neobrazložena odločba
S I. točko izreka izpodbijane odločbe je toženka ugodila tožnikovi prošnji (pri čemer ni navedla, da je prošnji ugodila le delno) in je tožniku dodelila BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo v predmetni kazenski zadevi. S III. točko izreka izpodbijane odločbe je toženka nadalje posebej odločila o (ne)upravičenosti tožnika do BPP za pravno zastopanje na pritožbeni seji. O čem konkretno je toženka, poleg navedenega iz I. in III. točke izreka, odločila z II. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je zavrnila dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji (kamor spada tudi sestava in vložitev pritožbe), pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, pri čemer odločba v tem delu ne vsebuje nobene obrazložitve. Zaradi povedanega se izpodbijane odločbe v II. točki izreka ne da preizkusiti, kar pomeni, da je v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Če je organ za BPP menil, da so za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje pogoji iz 24. člena ZBPP izpolnjeni, potem ne vzdržijo razlogi organa za BPP, zakaj za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma za oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca, ti pogoji naj ne bi bili izpolnjeni (t.j. ''da je z dodelitvijo BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje upravičenki v tej fazi zagotovljeno ustrezno varstvo pravic, saj ni jasno, ali bo večji obseg ali druge oblike BPP potrebovala...''). Enako velja glede zavrnitve prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje.
ZBPP člen 28, 30, 30/1, 37, 37/1. ZUP člen 213, 213/6, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izbira odvetnika - prosta izbira odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka je s tem, ko je za izvajalca brezplačne pravne pomoči, ki jo je dodelila tožniku, določila drugega odvetnika, kot ga je predlagal tožnik, ravnala v nasprotju z določbo 30. člena ZBPP, torej zmotno uporabila materialno pravo.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - merila za odmero nadomestila - funkcionalna celota
Glede na pojasnila A. ter ob upoštevanju določbe drugega odstavka 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in priloge 1 sodišče ni moglo slediti tožnikovemu ugovoru o nejasnosti definiranja različnih območji v Odloku. Navedbam A. o izjemni možnosti pridobivanja dohodka tožnik argumentirano ne oporeka. Sodišče tako (tudi ob odsotnosti konkretiziranih navedb tožnika, iz katerih bi izhajalo drugače) v zvezi z določitvijo faktorja po enajstem odstavku 8. člena Odloka kot prepričljivo sprejema pojasnilo A. o izjemni možnosti pridobivanja dohodka bencinskih servisov. Namen zakonodajalca je mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.
davek na dodano vrednost (DDV) - nakup rabljenih vozil iz EU - preprodaja avtomobilov - posebna shema - splošna shema - objektivna okoliščina - zloraba sistema DDV
Tožeča stranka je bila ob dobavi vozil seznanjena s podatki iz prodajnih pogodb in iz prometnih dovoljenj za vozila. Ti pa se v pogledu zadnjih lastnikov vozil v bistvenem razlikujejo in s tem vzpostavljajo dvom v upravičenost uporabe posebne sheme s strani dobaviteljev, kar je pogoj za ugodnejšo obdavčitev, ki jo uveljavlja tožnica. Iz prometnih dovoljenj namreč, drugače kot iz prodajnih pogodb, ki glasijo na fizične osebe, izhaja, da so bili zadnji lastniki vozil pravne osebe. Tožeča stranka, ki je razpolagala s prometnimi dovoljenji, bi zato kot izkušen preprodajalec morala vedeti, da v takšnem primeru vozila niso mogla biti prodana po posebni shemi. Zato bi bila dolžna ta podatek preveriti in se prepričati, da je klavzula na računu pravilna, saj le-ta odločilno vpliva na pravilnost izpolnjevanja njenih davčnih obveznosti, sicer pa obračunati DDV po splošni shemi.
davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijani akt ni obrazložen na način, kot ga zahteva 4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP. Prvostopni organ se v obrazložitvi zgolj sklicuje na upoštevne predpise (Pravilnik o merilih in točkovanju in Pravilnik o valorizaciji), ne navaja pa konkretnih določb Pravilnikov, ki so bili podlaga za izračun davčne osnove in izračuna davka, ter načina uporabe obeh Pravilnikov.
Ob tako splošni obrazložitvi, kjer se navajajo zgolj imena uporabljenih podzakonskih aktov, ne pa tudi konkretne določbe, pri tem pa gre za ureditev, ki vsebuje zapletene tehnične izračune in je kompleksna tudi za strokovnjaka, je utemeljen tožnikov očitek, da izračuna odmerjenega davka, tudi po dodatni obrazložitvi s strani tožene stranke, še vedno ni mogoče preizkusiti.