tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Ne glede na to, da je iz izreka odločbe po oceni sodišča sicer jasno, v katerem delu zemljišča naj bi obremenitev zemljišča s služnostjo potekala, ni jasno in konkretno določen njen potek (npr. koliko metrov do parcelne meje oziroma parcelnih meja poteka ta obremenitev, kakšne so njene prostorske meje, itd.). To potrjuje že sam drugostopenjski organ, ko se v svoji obrazložitvi pri razlagi pravilnosti izreka opira na katastrski prikaz poteka daljnovoda in na Uredbo (pri čemer ni jasno, v katerem členu je ta potek določen, saj drugostopenjski organ navede ''le'' alineji in odstavka, ne pa člena - op. sod.), iz česar bi se dalo sklepati, da je konkretni potek služnosti in dostopne poti jasno razviden šele iz drugih listin (na katere se izrek prvostopenjske odločbe niti ne sklicuje, kot to tudi opozarja tožnik) in iz materialnopravnega predpisa, ki velja v obravnavanem primeru. To pa za preizkus pravilnosti izreka odločbe ne zadošča.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe konkretni razlogi o določitvi dostopne poti, njenem poteku na tožnikovem zemljišču, kot tudi v zvezi z časovno omejitvijo poteka dostopne poti niso niti navedeni, drugostopenjski organ pa je s tem v zvezi navedel, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da gre za začasno pot, ker je namenjena le koriščenju času gradnje stojnega mesta daljnovoda, kar potrjuje in izhaja tudi iz sedme alineje 4. točke drugega in prvega odstavka 10. člena Uredbe. V tem delu tako tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti standardu obrazložitve po 214. členu ZUP.
Pri odločanju o tem, kaj je predmet zahteve in dovoljenj, je treba izhajati iz projektnega dela vloge, ki v bistvenem determinira predlagani gradbeni poseg po vsebini. Prvostopenjski organ pa je svojo ugotovitev, da se uporabno dovoljenje nanaša na 11 apartmajev in 26 hotelskih sob, medtem ko iz DGD izhaja, da so apartmaji izvedeni v celoti, oprl izključno na opis teh delov objekta v uporabnem dovoljenju. Ugotovitev torej ne temelji na primerjavi PID, za katerega organ sam navaja, da z njim ni razpolagal, ampak izključno na poimenovanju posameznih delov stavbe v besednem delu uporabnega dovoljenja, ki jih je organ primerjal z DGD in sklepal, da gre povsod tam, kjer vrata vodijo neposredno iz hodnika, za apartma.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodka - pridobitev premoženja
Pravno podlago za vračilo sredstev iz naslova BPP predstavlja 48. člen ZBPP, ki pogojuje vračilo z delnim ali celotnim uspehom v postopku in da obstaja na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobljeno premoženje oziroma dohodki, pri tem pa se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobljeno. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v 8. točki obrazložitve glede temelja za vračilo sredstev iz naslova BPP sklicevala le na en predmet dedovanja in sicer na nepremičnino, na posamezni del št. 5 v stavbi ... k.o. ...
Sodišče zaključuje, da je nedvomno tožnik pridobil dediščino oziroma premoženje, s tem ko je za prej omenjeno nepremično vpisan kot eden od solastnikov in da morebitno oviranje pri izvrševanju lastninske pravice ne more predstavljati pravno upoštevanega ugovora, da do dedovanja ni prišlo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V tožničinem primeru gre za t.i. veriženje prošenj za BPP, ki ga ZBPP ne dopušča. Posledično tožnica tudi ne more uspeti z ugovori o omejitvi njenih pravic do javnih sredstev, do osebne lastnine, do zagovornika po BPP in do enake enake obravnave pred zakonom. Če bi organ, upoštevajoč ugotovljeno in (tudi) nesporno dejansko stanje, odločil nasprotno, torej tožnici dodelil BPP izven in mimo pogojev, ki jih ZBPP določa, bi ga s tem kršil.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - vstopni DDV - davčna utaja - davčna ugodnost - zloraba sistema DDV - obrnjena davčna obveznost
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na zakonsko določene pogoje, v tem smislu pa tožnica ne mroe v postopku nepriznanja pravice do odbitka DDV utemeljevati svojih poslovnih ravnanj s sklicevanjem na nepodelitev slovenske ID (npr. da je izdala dobropis in nov račun zgolj zaradi navedbe slovenske davčne številke na računu).
V zvezi s prvo izpodbijano odločbo je ugotoviti, da je bilo pritožbi tožnika ugodeno s strani organa druge stopnje, ki je ugodil pritožbi obsojenca in odločbo odpravil ter vrnil v ponovni postopek. Ker je tožnik s pritožbo uspel, nima interesa za upravni spor in je glede tega potrebno iz teh razlogov tožbo zavreči.
Glede druge odločbe je ugotoviti, da je tožena stranka z njo odločila, da se tožnika namesti v poseben strožji režim prestajanja kazni zapora, tožnik pa je vložil izpodbojno tožbo. Ker tožnik več ni na prestajanju zaporne kazni, kjer bi bil v posebej strožjem režimu, to po presoji sodišča pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izrek izpodbijanega sklepa ni skladen z obrazložitvijo, prav tako sta neskladna tudi uvod izpodbijanega sklepa in obrazložitev. Zaradi navedenih neskladnosti se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
ZDDPO-2 člen 12, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. ZDDV-1 člen 76b.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - najem - povezana oseba - lastništvo
Ker prihodki, ki jih je tožnik izkazal v svojem knjigovodstvu na podlagi navedenega računa šele v obračunskem letu 2016, morali pa bi biti izkazani v letu 2010, tudi po presoji sodišča niso bili pravilno izkazani v skladu s pravili SRS, je zato pravilna odločitev davčnega organa, da v davčnem obdobju leta 2016 ne morejo biti upoštevani, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2.
Glede na ugotovitve davčnega organa, da tožnik za obravnavano davčno obdobje leta 2016 ni upošteval prihodkov iz naslova najemnin, je po presoji sodišča davčni organ utemeljeno pristopil k oceni prihodkov iz tega naslova na pravni podlagi 68. člena ZDavP-2.
ZBPP člen 30 ,30/6, 30/7, 30/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.
Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.
inšpekcijski ukrep - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Tožbeni ugovori (pavšalno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bila okoliška kmetijska zemljišča prav tako uporabljana v nekmetijski namen, vendar ne-sankcionirana, ter navedba, da gre v tem primeru za zasebno lastnino, po kateri so postopali brez dovoljenja in sodne odločbe) se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP sodišče ni moglo upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - pavšalne navedbe - zavrženje vloge
Ker pri vložitvi pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo ali njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom ne gre za sodni, pač pa za upravni postopek, je toženka pravilno zaključila, da tožnici zahtevana BPP v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena. Posledično je toženka, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožničino prošnjo pravilno in zakonito zavrgla kot nedovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti, in mu dati možnost, da se o tem izjavi, pa tega ni storila. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju. Če bi se tožnika seznanilo z odgovorom Ministrstva za pravosodje, ki je za uporabo določbe 10. člena ZBPP bistven, bi se lahko že pred izdajo izpodbijane odločbe do njegove vsebine opredelil, in sicer tako glede dejstva obstoja vzajemnosti kot glede (ne)obstoja mednarodne pogodbe, ki bi obvezovala Republiko Slovenijo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/15, 58, 58/5.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - obvezna lokalna javna služba - pokopališka dejavnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek izbire se za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe o izbiri. Ta odločba po izrecni določbi petega odstavka 58. člena ZJZP v izreku, torej v tistem delu, ki ustvarja pravne posledice, vsebuje tudi navedbo strank, katerih vloge so bile zavrnjene, ter strank, katerih vloge so bile zavržene. Vroči se vsem strankam, torej tudi tistim, katerih vloge so bile (kot v obravnavanem primeru) predhodno kot nedopustne izključene iz nadaljnjega postopka. Tudi pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu je po določbah 61. in 63. člena ZJZP zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri, uveljavljajo pa ga lahko vse navedene stranke, torej tudi kandidat, katerega vloga je bila zavržena. To izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena ZJZP, po katerem imajo v postopku izdaje akta o izbiri ter pravnega in sodnega varstva položaj stranke vlagatelji vlog za javno-zasebnega partnerja, kar torej vključuje vse vlagatelje vlog, ne glede na to, kako je bilo o njihovi vlogi odločeno.
Po povedanem izpodbijani sklep o (ne)priznanju usposobljenosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je tožnici sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri, v katero bo morala toženka v skladu s citiranimi določbami petega odstavka 58. člena ZJZP vključiti tudi odločitev o tožničini vlogi in odločbo o izbiri tožnici tudi vročiti.
ZSRR-2 člen 10, 10/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost - neenaka obravnava
Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj
V zvezi z določbo 5. alineje 8. člena ZBPP mora biti izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija. Jezikovna razlaga tega določila ni dovolj z vidika Ustave RS, sicer bi se to določilo lahko uporabljalo v nasprotju s pravico do enakega dostopa do sodnega varstva ne glede na socialni položaj stranke v primeru dostopa do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Do vložitve tožbe v tem upravnem sporu so o tožničinih prošnjah za brezplačno pravno pomoč odločali zgolj organi sodišč, ki so zadolženi za odločanje o prošnjah kot upravni organi po določbah upravnega postopka, in torej ni izkazano veriženje upravnih sporov zaradi brezplačne pravne pomoči.
Pojmov vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1 in vodilnega oziroma vodstvenega delovnega mesta ni mogoče enačiti. Delovne izkušnje na vodstvenem ali vodilnem mestu so namreč širše in so pomembne z vidika vodstvenih izkušenj kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis. Izmena predstavlja eno od organizacijskih enot javnega zavoda, kar posledično pomeni, da vodja izmene vodi takšno enoto in da so mu neposredno podrejeni drugi (12 gasilcev v izmeni) zaposleni, kar ga kvalificira kot vodstvenega delavca.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/6. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost - pravica do družinskega življenja - neobrazložena odločba
Tožena stranka ni v zadostni meri raziskala, kakšne so potrebe tožnikovih sinov in kakšna je tožnikova vloga v razmerju do obeh otrok. Tožnik se je namreč skliceval, da sta oba sinova otroka s posebnimi potrebami in to dejstvo izkazoval z odločbama pristojnega zavoda, iz katerih pa ni razvidno, kakšno posebno pomoč otroka potrebujeta. Tožena stranka bi zato lahko tožnika o tem zaslišala ali ga pozvala k predložitvi ustreznih dokazil. Šele na tej podlagi bi nato presojala, ali gre za take potrebe, ki jih otroka lahko zadovoljujeta le v Republiki Sloveniji, ali pa bi jih lahko zadovoljevala tudi v izvorni tožnikovi državi.