komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe - obrazložitev odločbe
Z navedbami v odgovoru na tožbo morebitno pomanjkljive obrazložitve odločbe toženka ne more dopolnjevati oziroma celo navajati dodatne razloge za odločitev. Izpodbijani upravni akt mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave.
EZ-1 člen 255, 255/6, 407, 407/4. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2015) člen 50, 50/2.
energetika - omrežnina - regulativni okvir - obračunavanje omrežnine - upravičeni stroški - nepredvidljiv strošek - stroški za redno delovanje - napačna uporaba materialnega prava
Četrti odstavek 250. člena EZ-1, ki določa, da Agencija pri določitvi metodologije uporablja metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki operaterju sistema zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, razen če ta zakon ne zagotavlja pokritja upravičenih stroškov v daljšem časovnem obdobju. To po presoji sodišča pomeni, da ga je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke. Če stroški in odhodki, ki nastanejo operaterju zaradi nekih predpisanih novih del in opravil, skladno z zakonodajo, ne bi bili upoštevani v okviru dejanskih nenadzorovanih stroškov po v tej zadevi veljavnem Aktu o metodologiji 2015, bi lahko prišlo do situacije, da trajno gospodarno ravnanje operaterja ne bi bilo zagotovljeno.
Elektronski podpis je vezan izključno na dokumente v elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki - to je torej vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker v upravnem sporu informacijski sistem sodstva (še) ni vzpostavljen, tožbe ali druge vloge v elektronski obliki ni mogoče vložiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - materialna izčrpanost pravnih sredstev - neizčrpanost pritožbe - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba zavržena, se šteje, kot da (sploh) ni bila vložena. To pa pomeni, da o pritožbi ni bilo vsebinsko odločeno, posledično pričujoča tožba v upravnem sporu zaradi vsebinskega neizčrpanja pritožbe ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).
koncesija - obvezna lokalna gospodarska javna služba - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - doktrina Hamburg - upravni akt - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja
Sodišče ne sledi razlogovanju toženke, da je Odlok splošni in ne posamični akt, ne glede na to, da je predvidel izdajo posamične upravne odločbe (ki je bila v tem primeru - kot navaja toženka - tudi že izdana), saj določba Odloka o predvideni izdaji posamične upravne odločbe ne posega oziroma ne spreminja na kakršenkoli način vsebine in posledično pravne narave ostalih, zgoraj citiranih določb Odloka, s katerim je bila neposredno podeljena koncesija točno določenemu koncesionarju, družbi A., d. o. o. na točno določenem območju, tj. na območju občine Trbovlje - toženke.
Za dopustnost horizontalnega sodelovanja je (med drugim) nujno pristno in medsebojno sodelovanje, saj (le) v takem primeru neposredna sklenitev pogodbe v ničemer ne predstavlja obida pozitivnega prava. Tako morajo vse stranke prevzeti določene zaveze, ki presegajo zgolj nadomestilo za opravljanje nalog drugih strank, te zaveze pa morajo biti za vse sodelujoče subjekte vzajemno koristne pri sledenju skupnim ciljem.
Toženka se je ob pristopu k sporazumu zavezala ''le'', da bo (kot ostale občine ustanoviteljice družbe A., d. o. o.) uporabljala storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru C., pri čemer bo cena za občino pristopnico (torej za toženko) enaka stroškovni ceni, oblikovani skladno z Uredbo MEDO, in da bo zaradi uresničitve zavez skupnega zagotavljanja javnih služb sprejela koncesijski akt z usklajeno vsebino, s katerim bo za izvajanje pravic in obveznosti v zvezi z izvajanjem obravnavane GJS zagotovila možnost podelitve neposredne koncesije družbi A., d. o. o.
Zgolj z navedbami, da se sporazum sklepa zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo centra za ravnanje z odpadki C., doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo EK 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev kot končnih plačnikov storitev, kar se v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju obravnavane GJS v okviru centra za ravnanje z odpadki C. v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, GJS in javnih naročil ter koncesij in ugotovitvijo pogodbenih strank, da so zaveze iz tega sporazuma skladne s stališči Sodišča EU glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja iz naslednjih razlogov: sporazum se sklepa z namenom vzpostavitve lojalnega sodelovanja med udeleženimi javnimi organi pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev - zagotovitev opravljanja javnih služb, ki so skupne tem organom, sporazum ureja pravna razmerja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa, vsebine, kot jo terja citirana določba šestega odstavka 13. člena ZNKP, sporazumu ne daje.
ZUP člen 237, 237/1, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-2.
nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločanje mimo zahtevka - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Tožena stranka je zavrnila dodelitev BPP tožnici, ker iz prošnje za BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ ni izhajalo, da bi uveljavljala pravico do sodnega varstva. Vendar tožnica ni zaprosila za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude državnemu tožilstvu za vložitev ZVZ, temveč je, kot na to v tožbi pravilno opozarja tožnica, zaprosila za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo.
Tožena stranka je odločila povsem mimo predloga oz. zahtevka tožnice, kar predstavlja relativno bistveno kršitev upravnih pravil. Poleg tega je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev upravnega postopka, ker se do predloga tožnice sploh ni opredelila in se zato njene odločbe glede navedenega ne da preizkusiti.
objekt daljšega obstoja - gradbeno dovoljenje - legalizacija - oporni zid - vzdrževalna dela - rekonstrukcija
Izdaja dovoljenja za obejkt daljšega objekt daljšega obstoja predstavlja izjemo od sicer splošne ureditve pridobitve gradbenega dovoljenja, kar zahteva restriktivno razlago pogojev za njegovo izdajo. Ker so bili posegi na opornem zidu, ki ne pomenijo vzdrževalnih del, nedvomno izvedeni po 1. 1. 1998, to pomeni, da za izdajo dovovljenja za objekt daljšega obstoja po 147. členu GZ ni bil izpolnjen zahtevani pogoj, da je bil objekt v celoti zgrajen pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu na istem mestu.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - odločitev o zahtevi - naložitev izdaje upravne odločbe - spor polne jurisdikcije
Toženka v določenem roku 30 dni od prejema sodbe I U 1717/2018-32 z dne 26. 5. 2020 ni ponovno odločila o tožničini zahtevi in tega ni storila niti v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožničini zahtevi. Toženka pa na poziv sodišča, naj sporoči, zakaj v zadevi še ni odločeno, ni (niti) odgovorila, kar pomeni, da ni sporočila opravičljivih razlogov, zakaj upravnega akta ni izdala v določenem roku ter je tako tožba upravičena. Kršitev obveznosti organa, da izda in vroči upravni akt v določenem roku, torej ni upravičena. Po določbi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 taki tožbi sodišče ugodi.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje za tujca - odložilna začasna odredba - začasna odredba
Sodišče je presodilo, da tožnik s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazal, kar je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.
davčna izvršba - institucijski rok - seznam izvršilnih naslovov - knjigovodska evidenca - zamudne obresti - tožbena novota - odmera akontacije dohodnine - izvršilni postopek - davek na dodano vrednost (DDV) - vrstni red plačila davka - preplačilo dohodnine
Sodišče se ne strinja s tožnico, da je toženka ravnala v nasprotju z določbo 242. člena ZUP izdajala nadomestne sklepe na nadomestne sklepe in postopala mimo vseh rokov, zato očitke o bistvenih kršitvah določb postopka ne vidi. Netočne so tudi tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni nadomestna odločba po 242. členu ZUP iz razloga, da je dejansko nespremenjena, saj se glavnica celo zviša in da pri tem ni mogoče ugotoviti izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev tožničine prošnje.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe - povprečenje - nastanek davčne obveznosti
V obravnavanem primeru nadomestilo plače po prenehanju delovnega razmerja iz razloga poškodbe pri delu, izplačano s strani ZZZS, predstavlja dohodek, do katerega je bil tožnik upravičen že v letu 2015. Vendar prejetega nadomestila plače ni mogoče upoštevati pri odmeri dohodnine za leto 2015, kot to zmotno meni tožnik. Kot izhaja iz 15. člena ZDoh-2, se dohodek obdavči v davčnem obdobju, v katerem je bil dejansko prejet (v smislu izplačan), kar pa je bilo v primeru tožnika v letu 2017. Zato je prvostopenjski davčni organ znesek 9.841,56 EUR pravilno upošteval pri odmeri dohodnine za leto 2017.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - nezakonito bivanje tujca - vrnitev tujca - prosilec za mednarodno zaščito
Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik prosilec za mednarodno zaščito, toženka določb ZTuj-2 ne bi smela uporabiti. Ker je ravnala v nasprotju z ZTuj-2 in ZMZ-1, je nepravilno uporabila materialno pravo. Tožnik ima namreč kot prosilec za mednarodno zaščito na podlagi ZMZ-1 pravico do prebivanja v RS, zato mu že po naravi stvari ni mogoče izreči ukrepov, ki so ti povezani z nezakonitim prebivanjem.
Inšpekcijski nadzor se nanaša na gradnjo objekta za skladiščenje različnih frakcij na zemljišču. Za slednjo je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo sodišče obravnava. Inšpekcijski ukrep izda inšpektor v inšpekcijskem postopku nadzora in je v konkretnem primeru ugotovil nelegalno gradnjo. Slednje ne pomeni, da tožeča stranka za navedeno gradnjo ne more pridobiti veljavnega gradbenega dovoljenja, če izpolnjuje zakonske pogoje, ki se ugotavljajo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v zvezi z vlogo investitorja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave in ni zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
dovolitev izvršbe - pogoji za dovolitev izvršbe - vročanje - pravilno vročanje po ZUP - fikcija vročitve - poizvednica - dokazovanje prejema pošiljke - dvom v pravilnost vročitve
Ker gre pri vprašanju, ali v tožnikovem poštnem predalčniku ni bilo vročevalčevih obvestil, za dokazovanje t. i. negativnih dejstev, je treba presoditi vse okoliščine konkretnega primera.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - odvzem pravice - zavrnitev tožbe
Tožnica je s sklenitvijo zavezujočega dogovora 9. 4. 2019 za nakup vozila, kar je pred oddajo vloge za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči, kršila določbe javnega poziva, ki je med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato upravičeno izdana odločba o odvzemu pravice.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 3, 4, 6, 8. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - odškodnina zaradi izbrisa - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - delo na črno - trditveno in dokazno breme - obrazložitev izpodbijane odločbe - neobrazložena odločba
Tožnik je ugovore, ki jih uveljavlja v tožbi, v bistvenem podal že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Drugostopenjski organ se je v zadostni meri opredelil le do ugovora o kršitvi prepovedi reformatio in peius, medtem ko obširnih konkretnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na presojo v upravnem postopku izvedenih dokazov in na tej podlagi ugotovljeno dejansko stanje, ni vsebinsko obravnaval in se do njih ni konkretno opredelil. V tej zvezi je zgolj splošno navedel, da se strinja z razlogi, ki so narekovali odločitev prvostopenjskega organa in se nanje sklicuje, kar pa po obrazloženem ne zadošča standardu, ki izhaja iz ZUP. Obenem sodišče ugotavlja, da tudi prvostopenjski organ svoje dokazne presoje ni obrazložil tako, da bi bilo s tem tožnikove konkretne, v pritožbi in tožbi podane očitke mogoče zavrniti kot neutemeljene.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107. a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
dovolitev zadrževanja - dovolitev zadrževanja tujca - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja - kršitev pravil upravnega postopka - nepravilna uporaba materialnega zakona - ugoditev tožbi
Tožnik je prošnjo za podaljšanje dovolitve zadrževanja vložil (16. 8. 2021) po začetku uporabe novele ZTuj-2F. Predhodni postopki glede dovolitve zadrževanja in njegovega podaljšanja so bili do tedaj pravnomočno zaključeni. Zato je organ v konkretni zadevi za (novo) odločitev o dovolitvi zadrževanja kot pravno podlago pravilno uporabil ZTuj-2F. S tem tudi ni mogel dovoliti zadrževanje tožnika zaradi razloga (dokončanja) šolanja, ker po noveli ZTuj-2 ta razlog ni več med razlogi po 73. členu ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja.
Okoliščine iz dometa 8. člena EKČP (zvezano s 3. členom KOP, kadar gre za stranke, ki so otroci, in 7. člena KOI, ko so otroci osebe s posebnimi potrebami) je treba presojati tudi v zadevah dovolitve zadržanja tujca in tudi določbo 73. člena ZTuj-2 razlagati v skladu z navedenimi konvencijami in ustavo oz. tako, da se posamezniku - v konkretni zadevi tožniku zagotovi spoštovanje pravice do družinskega oz. zasebnega življenja, kadar okoliščine posamezne zadeve govorijo v prid takšni odločitvi, skladno z načelom sorazmernosti.