Izplačilo spornega zneska v aktih delodajalca ni opredeljeno kot izplačilo oziroma del plače za poslovno uspešnost in s tem ni izpolnjen že prvi pogoj za ugodnejšo obravnavo iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Izpolnjeni pa niso predpisani pogoji za davčno ugodnost po ugotovitvah davčnih organov tudi zato, ker merila za izplačilo poslovne uspešnosti v splošnem aktu delodajalca niso določena, kar je nadaljnji pogoj iz citirane 12. točke 44. člena ZDavP-2.
V zvezi z določbami 100., 101. in 102. člena ZLV je Ustavno sodišče RS z odločbo št. Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 odločilo, da so te v neskladju z Ustavo, kar mora državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu. Do drugačne ureditve v ZLV je za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno Upravno sodišče. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri občinski svet potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana.
ZPDZC-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
davčni inšpekcijski nadzor - delo na črno - zaposlovanje na črno - pravna kvalifikacija - nejasni razlogi - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot pravna podlaga odločitve navajajo prvi odstavek 3. člena ZPDZC-1 (češ da gre za omogočanje dela na črno z elementi posredovanja delovne sile) oziroma 6. alineja prvega odstavka 5. člena istega zakona (češ da gre za omogočanje dela posamezniku ter nezakonito zaposlitev državljana tretje države). Pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev je do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Če se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela na črno zaradi ugotovljene kršitve po 3. členu ZPDZC-1, ni jasno, komu je bilo prepovedano opravljanje dela, saj se navaja zaimek ''mu'' (torej ali se to nanaša na tožnika ali na A. A. ali na koga tretjega). Če pa se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela posamezniku, zaposlenemu na črno, zaradi ugotovljene kršitve po 5. členu ZPDZC-1, potem je to tudi treba jasno zapisati, ob ustrezni navedbi pravne podlage za to.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - utemeljen strah - resna škoda - revščina - ekonomski razlog - varna izvorna država
Za priznanje mednarodne zaščite ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Navedenega pa tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval.
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. To velja še zlasti zato, ker iz danega pooblastila jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom nedvomno izkazala odobritev že opravljenih dejanj za nazaj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1 (ne glede na splošno ureditev v ZUP) zagotovljeno neposredno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev akta - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno katere dokaze glede inšpekcijskega nadzora je upravni organ pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe upošteval, niti ni razvidno, da bi se opredelil do pisne izjave, ki jo je tožnik dal 11. 7. 2019. Praktično je izpodbijani sklep brez obrazložitve. Nekoliko je navedeno napako želel korigirati organ druge stopnje v drugostopenjski obrazložitvi, pri čemer je navajal inšpekcijske nadzore, ki so bili opravljeni na podlagi izvršilnega naslova, vendar se je pa ob tem skliceval tudi na kontrolni pregled z dne 12. 9. 2019, iz katerega naj bi bilo ugotovljeno, da zavezanec ni v celoti izvršil naloženih obveznosti iz izvršilnega naslova, kar pa za obravnavano zadevo ni več relevantno, saj je bil izpodbijani sklep izdan 9. 8. 2019 in stranki odposlan 12. 8. 2019, navedeni kontrolni pregled pa je bil opravljen 12. 9. 2019, torej en mesec po izdaji izpodbijanega sklepa.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 16. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. S spremembo 41. člena ZZDej-K tožnici koncesija ni bila odvzeta, ampak je bil za razliko od prej nedoločenega roka njenega trajanja določen rok trajanja 15 let.
informacija javnega značaja - stroški posredovanja informacij
ZDIJZ določa dolžnost obveščanja stranke o zaračunavanju stroškov v vseh primerih, ko ima organ namen zaračunati stroške dostopa do informacije javnega značaja. Ta dolžnost v ZDIJZ ni omejena le na določene primere, zato mora organ, ne glede na to, ali je posamezni prosilec v preteklosti že bil seznanjen, da organ v posameznih primerih zaračunava stroške dostopa do informacije javnega značaja, v vsakem posameznem novem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca opozoriti, da mu bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja, saj zaračunavanje stroškov ni obvezno v nobenem primeru.
ZUreP-2 člen 181, 181/1, 216, 216/1, 216/6, 216/9. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/2.
Iz določb ZUreP-2 in Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) izhaja, da je za odmero komunalnega prispevka stavbe (po formuli iz 20. člena Uredbe) relevanten podatek o površini gradbene parcele stavbe. Gre za podatek, ki je lahko določen z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt. Če pa tega podatka ni, se površina gradbene parcele oziroma stavbe določi z zmnožkom, kot to določa prvi odstavek 3. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v občini Žirovnica. Pri izračunu komunalnega prispevka je skladno s 5. členom Odloka treba uporabiti tudi podatek o klasifikaciji stavbe, ki je odvisen od vrste objekta po CC-SI-klasifikaciji objektov in ki je relevanten za določitev faktorja namembnosti.
prekinitev postopka - začetek postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Da tožnikov način pravdanja ni običajen in da bi vse opisane okoliščine lahko kazale na njegovo nagnjenost k tožarjenju, zaradi česar se pričakuje, da tožnik po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smel samostojno opravljati pravdnih dejanj in da bo zastopanje v tem upravnem sporu naloga skrbnika. Zato je sodišče prekinilo postopek v tem upravnem sporu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova. Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem oz. prekrškovnem postopku. Predmet obravnavanega postopka je namreč zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v času izdaje tega sklepa.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - status stranskega udeleženca - pravni interes za sodelovanje v postopku - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prekinitev teka roka - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka za pritožbo
Oseba, ki si prizadeva za priznanje statusa stranskega udeleženca, mora za priznanje tega statusa konkretizirano navajati, v čem naj bi predvidena gradnja posegla v njen pravni položaj. Brez konkretnih navedb o vplivih nameravane gradnje namreč upravni organ ne more presoditi, ali je izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1359/2018).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - odločba o priglasitvi del - ustavitev gradnje - odstranitev objekta
Tribuna za gledalce ob nogometnem igrišču, zgrajena na način in v gabaritih iz izreka izpodbijane odločbe, ni pomožni objekt po določbah odlokov o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale, ki so veljali v času gradnje in vse do uveljavitve ZGO-1, saj tak objekt ne pomeni opreme parkov, otroških igrišč, rekreacijskih ter podobnih površin in objektov.
arbitražni sporazum - nepremičnina - finančna pomoč - državna meja - dejansko prebivališče - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru je tožnik sicer sam predložil pisno izjavo priče, vendar pa je hkrati izrecno vztrajal tudi pri njenem neposrednem zaslišanju, zato toženka ni imela podlage za zavrnitev izvedbe tega dokaza zgolj s sklicevanjem na pisno izjavo priče, še zlasti zato, ker tej izjavi ni sledila.
Določb 17. člena ZUVRAS ni mogoče razlagati drugače kot, da so do finančne pomoči upravičeni le tisti, ki 28. 6. 2017, ko je bila razglašena arbitražna razsodba, niso že bili lastniki stanovanj oziroma stanovanjskih objektov na območju Republike Slovenije. Finančna pomoč iz 17. člena ZUVRAS namreč ni odškodnina zaradi spremembe prebivališča po arbitražni razsodbi. Prav tako ta finančna pomoč ni odškodnina za nepremičnino, ki po arbitražni razsodbi ni več del ozemlja Republike Slovenije, saj tožnik in njegova žena ostajata (so)lastnika te nepremičnine ter jo lahko še naprej uporabljata in z njo tudi razpolagata. Edini namen finančne pomoči, ki je hkrati temeljni pogoj za njeno dodelitev, je nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji z namenom, da se omogoči preselitev v Republiko Slovenijo. Ta pomoč zato ne gre tistim, ki takšno nepremičnino v Republiki Sloveniji že imajo.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - reja živali - zanemarjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik po presoji sodišča utemeljeno opozarja, da nevarnost za življenje in zdravje ljudi ni bila izkazana, vendar pa je imela toženka podlago za uporabo skrajšanega postopka in izrek ustnega ukrepa v 92. členu ZVMS, po katerem ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.
ZVis člen 7, 66, 71. ZUS-1 člen 20. URS člen 57. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 2.
pravica do izobraževanja - oprostitev plačila stroškov - upravni akt - dopustnost upravnega spora - vezanost na tožbene navedbe
Sodišče je štelo, da je izpodbijana odločba posamični upravni akt, ki se lahko na podlagi 71. člena ZVis izpodbija v upravnem sporu, saj gre za akt, s katerim je organ dejansko odločal o pravici posameznika do izobraževanja. Odločba o (ne)oprostitev plačila stroškov za dokončanje študija dejansko lahko pomeni odločitev o tem ali bo posameznik lahko dokončal izobraževanje ali ne.
V izpodbijani odločbi je tožena stranka odločila, da se tožnika ne oprosti plačila dokončanja študija, ker tožnik k svoji vlogi ni priložil nobenih dokazil, s katerimi bi izkazoval zatrjevano dejansko stanje in ker iz točke 4 Navodil za izvajanje cenika fakultete A. za leto 2020/2021 izhaja, da olajšava pri plačilu med drugim ni možna pri šolninah in za plačilo sklepa o dokončanju študija. Tožnik ni konkretizirano nasprotoval presoji tožene stranke, da ni izkazal, da ne more plačati stroškov dokončanja študija, v zvezi s tem pa tudi k tožbi ni priložil nobenih dokazil.
izvrševanje kazenskih sankcij - procesne predpostavke - ne bis in idem - zavrženje pritožbe
Zaradi spoštovanja načela pravne varnosti o isti stvari ni mogoče odločiti dvakrat (ne bis in idem). Pritožbeni organ je o tožnikovi pritožbi že vsebinsko odločil (in jo zavrnil kot neutemeljeno), zato je bilo potrebno iz navedenega razloga predmetno pritožbo, ki jo je tožnik vložil preko svojega pooblaščenca, zavreči.
kmetijska zemljišča - gozdno zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pogoji za odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - vsebina ponudbe - vezanost na ponudbo - rok za plačilo kupnine
Za presojo, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, to je, ali je bil pravni posel sklenjen v skladu s tem zakonom, ni bistveno, ali se sprejem ponudbe ujema z bistvenimi sestavnimi ponudbe, temveč ali se ujema z vsemi sestavinami, ki so vsebovane v ponudbi.
Da je bil v obravnavani zadevi rok za plačilo kupnine sestavina tožnikove ponudbe in s tem kot dodaten pogoj v smislu četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ, očitno izhaja iz besedila ponudbe s 30. 1. 2020.
solidarnost - dodatek - študent - javno veljavni študijski program - stalno prebivališče
Javnoveljaven študijski program je pravni pojem, ki je določno opredeljen z določbami ZVis. Njegovega pomena posledično ni mogoče širiti z navajanjem pravnih posledic, ki jih ima lahko študij v tujini v slovenskem pravnem redu.
pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - ugoditev tožbi
Odločitev komisije za pogojni odpust je v nasprotju z mnenjem zavoda in v delih nepojasnjena in je očitno nerazumna, zato sodišče ugotavlja, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek.