ZGP člen 50, 50/2. Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe člen 29, 29/1-1. Pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv člen 7, 109, 109/2. Pravilnik o aditivih za živila člen 35, 35/2, 35/3.
Določba 2. odstavka 50. člena ZGP,določa, da se v primeru, če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni enkrat ali večkrat, uporablja predpis, ki je milejši za storilca, se na tak način uporablja le glede predpisa, ki določa gospodarski prestopek, to je v konkretnem primeru Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ne velja pa v vsakem primeru ob spremembi blanketnih določb.
Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena.
Pomena kršitve ni mogoče vezati na višino solastninskega deleža na tujem podjetju, ampak ga je presojati z vidika javnega reda na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.
kazenska odgovornost odgovorne osebe - tujec - pravna zmota - neznatna družbena škodljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno.
Zgolj izostanek škodljivih posledic ne zadošča za uporabo inštituta neznatne družbene škodljivosti.
Zamuda registracije pogodbe - kreditnega posla s tujino se glede na predpise Banke Slovenije nanaša na prekoračitev roka po datumu sklenitve obravnavane pogodbe, ki je vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja in ki glede na 2.odst. 420.čl. ZKP ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti višine kazni, kolikor je izrečena v okviru predpisane kazni.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).
ZKPT člen 1, 5, 18. Sklep o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št.18/91-I).
kreditni posli s tujino - lex specialis - rok za registracijo kreditnega posla s tujino - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v zakonskih mejah.